V času Slovenskega knjižnega sejma 2022 bomo prav posebno pozornost dali šestim knjigam, ki smo jih izdali v letošnjem letu. Februarja je izšla obsežna monografija Slovensko planinstvo skozi čas, ki z obilo slikovnega gradiva ponuja vpogled v razvoj slovenskega planinstva. Knjiga je strukturirana kronološko, od prvih obiskov slovenskih gora do sodobnosti. Glavni poudarek je na organiziranem planinstvu, saj je knjiga med drugim namenjena promociji največje krovne planinske organizacije pri nas - Planinske zveze Slovenije. Zahtevno delu je bilo zaupano zgodovinarjema dr. Korneliji Ajlec in dr. Petru Mikši. S slednjim smo naredili kratek pogovor. 
Zdi se, da je že vse povedano in objavljeno. Kako najdete nove podatke?
Res je, da je Slovensko planinstvo skozi čas pregled zgodovine planinstva, torej na nek način znane zgodbe zbrane na kupu. A vendarle gre pri monografiji za neke vrste enciklopedijo slovenskega planinstva v malem - ogromno podatkov na enem mestu - s kupom izredno zanimivega slikovnega gradiva, kjer lahko vsak, tudi dober poznavalec planinstva pri nas, najde kaj novega oz. njemu neznanega. Delo zgodovinarja je, da išče nove podatke, neznane zgodbe itd. In tega je v knjigi precej. Podatke smo iskali oz. zbirali po arhivih, knjižnicah, stari objavljeni literaturi, zbornikih, časopisju, pa tudi preko intervjujev akterjev same zgodovine planinstva in alpinizma.
Kaj je vas očaralo v planinskem/ gorskem svetu, da ste tako navdušeni nad njim?
Gore so ob vsakem obisku drugačne, čeravno iste. Ponudijo druge občutke, seveda vezane na takratna lastna čutenja. Vsekakor pa vedno umirijo a ob enem napolnijo. Te dvignejo, osrečijo a istočasno prizemljijo.
Ali lahko delite kakšen zanimiv dogodek ob sestavljanje knjige?
Vsako tovrstno pisanje - delo na knjigi, vedno ponudi vrtinec veselja, nemoči, zmagoslavja, obupa in tako naprej - in nazaj ... Med vsem tem se zgodijo stvari, to je neke vrste ekvivalent potovanju. 
Med najlepše, najbolj zanimive oz. zapomljive trenutke pa vsekakor sodijo srečanja s pričevalci, vsak od njih je zgodba za sebe, pa najdbe kakšnih "izgubljenih" podatkov ali dokumentov v arhivih oziroma kje druge. In tega je na srečo vedno precej.
Kaj je vaša prva asociacija na besedno zvezo slovensko planinstvo?
Slovenska identiteta! Zakaj? Slovenske gore so danes del slovenske nacionalne identitete - goro imamo v dveh od treh državnih simbolih! Vsako leto jih obišče poldrugi milijon (in več) ljudi, ki imajo na voljo prek 10 tisoč kilometrov planinskih poti ter mrežo planinskih postojank s preko 180 objekti in približno 7400 ležišči. Vsa planinska infrastruktura je seveda opremljena s slovenskimi napisi. Ob tem se danes le malokdo zaveda, da še pred dobrim stoletjem ni bilo tako. Takrat so se morali naši predniki še kako potruditi, da so ohranili "slovenskost" našim goram. Posledično lahko v pregledu slovenskega planinstva sledimo pravemu nacionalnemu "boju za gore", ki je potekal v več fazah oziroma obdobjih in z različnimi nasprotniki (Nemci in Italijani). Veliko tega je opisanega tudi v pričujoči knjigi.
Katera je vaša najljubša knjiga s planinsko tematiko?
Vprašanje, na katerega odgovor ni mogoč. Lahko bi naštel tudi 100 in več knjig planinske ali alpinistične tematike, ki so mi izjemno drage. Tista "najljubša" je vedno vezana na tematiko, ki jo v določenem trenutku oz. obdobju obravnavam. Že, če bi moral določiti mojo najljubšo knjigo te tematike - torej knjigo, ki sem jo jaz napisal, bi se težko opredelil ...
Kdaj je vaš najljubši čas za branje knjig?
Vsak dan, cel dan (če si sposodim verz Mrfy-jev )! Knjig namreč nikoli ne zmanjka, delo zgodovinarja pa je prav (tudi) branje knjig.  | 