PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


nedelja, 8. januar 2023, ob 7. uri

Če ti planinstvo zleze pod kožo, si pečen

Podpredsednik PZS Jože Bobovnik - Bobi je bil 15 let predsednik PD Fram, zdaj opravlja funkcijo podpredsednika. V intervjuju za časnik Večer je spregovoril o svoji ljubezni do hribov, planinstvu kot načinu življenja, vzgoji mladih planincev in delovanju društva.
Objavljamo delček intervjuja z Jožetom Bobovnikom, podpredsednikom PD Fram in podpredsednikom PZS, v celoti ga je mogoče prebrati na spletni strani časnika Večer.

Planinsko duštvo Fram sploh ni najstarejše planinsko društvo, je pa izjemno aktivno in med najštevilčnejšimi društvi v občini Rače - Fram. A pred pol stoletja so framski planinci, ki so bili razpredeni po drugih planinskih društvih, uresničili željo po lastnem društvu in 9. junija 1972 so na pobudo bratov Jožeta in Maksimiljana Bergleza še Franc Vinkler, Ivan Stavbar, Stanko Cehtl in Tone Lorenčič ustanovili Planinsko društvo Fram. V 50 letih je društvo vodilo sedem predsednikov. Petnajst let je bil predsednik društva Jože Bobovnik - Bobi, danes je podpredsednik in tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije.

Način življenja

Dolgo nazaj je začutil planinski duh v sebi. Kot otrok je živel sredi narave v Podvelki. Ko so se sredi 70. let preselili v Maribor, je hitro začutil, da mu manjka narava, in vključil seje v Planinsko društvo Železničar, končal tečaj za vodnika, postal je inštruktor planinske vzgoje. Ženo Vlasto, prav tako planinko, je našel v gorah in planinca sta tudi sin in hči.

Ko sta se Jože in Vlasta preselila v Morje pri Framu, sta oba v framskem društvu nadaljevala nabiranje planinskih izkušenj. Še vnuke navdušujeta. Planinstvo je postalo način življenja, način preživljanja prostega časa. "Težko je vprašanje, kaj mi daje planinarjenje, še težji je odgovor, zakaj hodim v hribe. Z leti se navada zahajanja v gore spremeni v potrebo in ljubezen do gora. Tam čutim naravo in najdem sprostitev in notranje zadovoljstvo. Planinarjenje je skupek fizičnega napora, lepih razgledov, dobre družbe in vse to napolni baterije in v dolino se vrneš zadovoljen. Hkrati pa spremeni tudi način življenja v dolini, spremeni odnos do narave. Planinci nismo varuhi narave samo v hribih, ampak tudi v dolini," razlaga. A žene ga tudi zadovoljstvo, da premaga hrib, goro, da zmore izziv, ki mu ga daje. Zato so mu tudi nekoliko ljubši vrhovi visokogorja.

jo_e_bobovnik

"Gore so mogočnejše in ponujajo drugačne izzive. To je v meni, tudi izziv, ali bom zmogel. Lepo je tudi v sredogorju pa tudi naši griči so lepi. Če človek hodi po svetu z odprtimi očmi in dušo, povsod najde lepoto in zadovoljstvo. Raje pa hodim v planine pozimi, rad tudi turno smučam. Zime so mi ljubše, ker je takrat manj obiskovalcev. Namreč tudi v naših gorah je inflacija obiskovalcev, sploh po koroni so začeli odkrivati Slovenijo, kar je dobro, hkrati pa ne nosijo s seboj navad, ki jih imamo mi, planinci. To niso vzgojeni planinci, ampak bolj pohodniki. Pričakujejo drugačno ponudbo, drugačne storitve in ne razumejo, da nekatere stvari v sredogorju ali nad 2000 metri niso dostopne kot v dolini. Poleti je obiskovalcev veliko, pozimi nas je bistveno manj, vsak le ne upa takrat v planine, ko si odvisen predvsem od sebe, od soplanincev, koče so praviloma zaprte, le kar si prineseš s seboj, to imaš," pripoveduje.

Besedilo: Barbara Bradač
Fotografija: Andrej Petelinšek
https://www.pzs.si/novice.php?pid=16100 5. 10. 2024