Turno smučanje doživlja v zadnjem desetletju nesluten razmah in postaja že množični modni šport. A ker razcvet spremljajo tudi gneča na najpriljubljenejših domačih izhodiščih in prepogosto neznanje in neupoštevanje nevarnosti v gorah smo se v Planinski založbi odločili, da naredimo vodnik, ki bo združeval predloge za manj znanje turne smuke za smučarje, ki že imajo ustrezno znanje.

Pri sestavljanju vodnika Čez planke s turnimi smučmi je imel avtor v mislih poseben koncept. Vodnik ne vabi toliko na posamezne turne smuke, temveč na izhodišča, kjer si organiziramo podaljšan konec tedna ali kar turnosmučarske počitnice. Uvodoma je podan opis posameznega izhodišča za splošen vtis, sledijo pa podrobni opisi 4 - 5 turnih smukov s tega izhodišča, ki so navadno različne težavnosti. »Tako spodbujamo manj avtomobilske vožnje, prijaznejši odnos do okolja in bolj poglobljen odnos do področja, ki ga obiskujemo. Na ta način ima vodnik ambicijo, ponuditi nekaj več kot gole tehnične opise turnih smukov,« je povedal avtor vodnika Tomaž Hrovat.

Vodnik predstavi 15 izhodišč za turno smučanje v naši bližnji soseščini in to v smeri urinega kazalca, začenši s Karnijskimi Alpami v Furlaniji, čez Dolomite dalje na južno in vzhodno Tirolsko, nato na Koroško ter čez Salzburško na Štajersko. Prav na koncu pa se vrnemo spet domov, na naše klasično širokopotezno prečenje Julijskih Alp. »Povsod je lepo, doma je najlepše, pravimo. A slovenski turni smučar v nekaj letih praviloma začne ponavljati vedno iste cilje in se tega sčasoma naveliča. Vodnik vabi pogledati 'čez planke', da bi ugotovili, da je tudi tam lepo. Pa vendar zaključim s sicer malce bolj literariziranim opisom prečenja Julijskih Alp, kot simbolnim vračanjem nazaj domov. Kajti ta velikopotezna tura je res čudovita.«

Vodnik je namenjen turnemu smučarju t.i. klasičnega spektra. V njem ni ekstremnih spustov in tudi ne ledeniških tur. »Vodnik nagovarja geografsko radovedne, tiste, ki jih zanima, kaj je v naslednji in naslednji dolini, v novi in novi gorski skupini. Pa tudi vse tiste, ki poleg ture same z zanimanjem opazujejo naravo, kulturo, ljudi in običaje različnih gorskih krajev. Pestrost v polmeru 200 km iz Slovenije je izredna, če jo znamo videti in del nje poskuša prikazati tudi pričujoči vodnik,« zaključuje Tomaž Hrovat.

Čeprav je knjiga zasnovana tako, da velika večina izbranih tur spada v območje »klasičnih« turnih smukov, je treba poudariti, da gre za resno gorniško dejavnost, ki od turnega smučarja zahteva vsestranske veščin in sposobnosti. Pričujoči vodnik predvideva, da uporabnik ustrezno znanje in izkušnje že ima, zato je poglavje o tehniki, opremi, vremenu, plazovih in podobnem izpuščeno ter bralca napoti na strokovno literaturo oziroma ustrezno izobraževanje s teh področij.

• Na smuko nikoli ne gremo sami. V kolikor se odpravimo v gore sami, moramo sprejeti vso odgovornost, da nam v primeru nesreče, nihče ne bo pomagal.

• Ob hoji navzgor upoštevamo smernice varnega gibanja v gorah pozimi in našo medsebojno razdaljo prilagodimo terenu. Pri smučanju navzdol pa moramo vedno ostati v vidnem polju in na vsake nekaj višinskih metrov po potrebi počakati.

• Vsaka tura zahteva temeljito pripravo. Načrtovati moramo vzpon, spust, oceniti trajanje, pregledati snežni bilten, natančno narediti oceno vremena na lokaciji, kamor se odpravljamo, se pozanimati o informacijah na terenu, izbrati primerno opremo.

• Spust opravimo po smeri pristopa. Že ob samem vzponu ocenjujemo razmere na terenu za kasnejšo smuko, saj bomo tako opazili potencialne pasti in sproti ocenili tveganje na terenu.

• Narava je pozimi povsem drugačna kot poleti!

• Informacije na forumih, blogih/vlogih beremo/gledamo selektivno. Pogosto se pojavi ogromno napačnih informacij, ki so lahko izjemno nevarne! Predlagamo, da forume uporabimo kot katalog idej za turo, o sami težavnosti, razmerah na terenu, primernosti, pa se pozanimamo pri zanesljivih virih (knjižni vodniki priznanih založb, ARSO, spletne strani s kompetencami,...).

---------------------------------

O avtorju Tomaž Hrovat je rojen leta 1964 v Ljubljani, kjer tudi živi. Leta 1986 je opravil svoj prvi turni smuk, se takoj nato pridružil alpinističnemu odseku Rašica in štiri leta kasneje opravil izpit za alpinista. S turnim smučanjem se neprekinjeno ukvarja vse do danes. Opravljenih tur ne prešteva, se pa številka giblje okoli tisoč. Meni, da je naložba v to dejavnost bolj osrečujoča od kriptovalut. Redno objavlja v Planinskem vestniku in občasno tudi v drugih domačih in tujih revijah. Po poklicu je univ. dipl. inž. gozdarstva.