»Ko zapreš dobro knjigo, si drugačen, kot si bil, preden si jo odprl. Nekaj v tebi se je premaknilo, spremenilo. Literatura ne spreminja le na mentalni ravni, spreminja na ravni vibracij. Ko se beseda dotakne bralca, v njem zgane nove, drugačne vibracije, privlači druge ljudi, sproža druge dogodke,« sta zapisali pisateljici Nina Kokelj in Luna J. Šribar v letošnji poslanici ob svetovnem dnevu knjig.
Leta 1894 je Slovensko planinsko društvo izdalo prvo knjigo in leta 1953 je začela delovati Planinska založba. Vse od takrat so tudi na Slovenskem na voljo knjige v slovenskem jeziku o gonirški tematiki. Planinska založba izdaja planinsko literaturo in kartografijo, v veliki večini ravno za člane planinske organizacije, a seveda tudi za vse, ki radi zahajajo v gore.
Spodaj se predstavljeni najbolj prodajani knjižni produkti zadnjih treh let in ti kažejo, kaj planinci radi kupijo za svojo bralno polico. Kaj bi pa vi kupili v Planinski trgovini? 
Najbolje prodajani planinski vodniki v zadnjih treh letih
- Meja na razvodnici (Dušan Škodič, 2021)
- Vodnik SPP, 1. del (od Maribora do Mojstrane)
- Moderne večraztežajne smeri, Modern multi-pitch climbs (Grmovšek, Relja, 2020)
- Vodnik SPP, 2. del (od Mojstrane do Petrovega Brda)
- Vodnik SPP, 3. del (od Petrovega Brda do morja)
- Po poteh XIV. divizije (Franci Horvat, 2022)
- Po poteh ljudskih pripovedi (D. Kunaver, I. Mušič Habjan, 2021)
- Najvišji vrhovi evropskih držav (Jože Drab, Andreja Tomšič Drab, 2021)
- Vodnik Julijske Alpe: osrednji del (Roman Tratar, 2019)
- V zasnežene gore (Gorazd Gorišek, 2019)
Najbolje prodajano leposlovje v zadnjih treh letih
- Na meji (I. Tomazin, 2021)
- Z znanjem do zvezd (zbrala in ur. Mojca Volkar Trobevšek, 2022)
- Smeh z gora (D. Škodič, 2020)
- Griči (R. Terpin, 2020)
- Vprašaj goro (J. Mihelič, 2019)
- Tipanje v neznanem (V. Habjan, 2020)
- Slovensko planinstvo skozi čas (Peter Mikša, Kornelija Ajlec, 2022)
- Čez drn in strn (A. Rudolf, 2020)
- Tista lepa leta (R. Kočevar, M. V. Trobevšek, 2019)
- Nove dogodivščine v Pravljičariji, (Kristina Menih, 2021)
»Naša splošna bralna kultura je kot pravijo raziskave, zelo slaba. Večina ljudi namreč brez težav najde denar za nepotrebne malenkosti, brez katerih se dá živeti - dvajsetaka za knjigo, ki nam lahko krajša večere, izobražuje, pomaga ohranjati kulturno dediščino in nas zvesto čaka na knjižni polici, pa je škoda. Ampak potem se mi zgodi ... da nekomu posodim knjigo. Bilo je že večkrat. In po pravilu, tiste posojene knjige nikoli več ne dobim nazaj. Je ta izkušnja morda še komu znana? Je, kajneda? Torej kdo za vraga in zakaj, je zapisal neumno trditev, da Slovenci ne maramo knjig?« Tako hudomušno o knjigah razmišlja Dušan Škodič, katerega knjige so vedno ene izmed najbolj prodajanih naše založbe.
|
