PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


četrtek, 14. september 2023, ob 9.05 uri

Triglavski narodni park letos dobiva 17 obnovljenih kalov in označitev mirnih območij za obiskovalce

Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) z osmimi partnerji 5-letnega projekta VrH Julijcev vstopa v zaključno fazo, ki prinaša konkretne rezultate na terenu. Zaključuje se obnova 17 kalov, ki zagotavljajo večjo stalnost površinskih voda na planinah. Z vzpostavitvijo mirnih območij za divjega petelina, belko in aktivna visoka barja so v dogovoru z lastniki zemljišč in uporabniki prostora časovno in prostorsko prilagodili človekove dejavnosti za čim manjše motnje v naravnem okolju.
Andrej Arih, vodja projekta VrH Julijcev, JZ TNP, je poudaril, da je projekt partnerstvo varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave edinega slovenskega nacionalnega parka. "Zelo različna delovna področja dela smo si s partnerji zadali, da z evropskimi in nacionalnimi sredstvi trajno izboljšamo stanje in življenjske prostore redkih in zavarovanih vrst ptic, kot so divji petelin, belka, triprsti detel, gozdni jereb in kotorna, dveh vrst dvoživk in štirih habitatnih tipov," je osrednji cilj partnerstva izpostavil Arih. "Ogledali smo si konkretne rezultate na terenu pri obnovi 17 kalov in vzpostavitvi mirnih območij za obiskovalce. Visokogorski svet in zavarovano območje zahteva še posebno veliko sodelovanja pri uresničevanju naravovarstvenih ukrepov na terenu, zato se ob tej priložnosti še posebej zahvaljujem vsem sodelujočim - partnerjem projekta, lastnikom zemljišč, agrarnim in pašnim skupnostim, izvajalcem in strokovnim sodelavcem. Le s sodelovanjem lahko dosegamo konkretne rezultate za varstvo narave."

andrej_arih_tnp_foto_vesna_stanic
Andrej Arih, vodja projekta VrH Julijcev (foto Vesna Stanić)

Mirna območja so osrčje narave, ki potrebuje naravni ritem

Triglavski narodni park je eno najbolj raznolikih in bogatih območij narave v Sloveniji in Evropi. To se odraža tudi v vse večjem obisku parka, kar še posebej vpliva na življenjski prostor redkih in zavarovanih živalskih ter rastlinskih vrst in habitatnih tipov. JZ TNP skupaj s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastnikov zemljišč opredeljuje mirna območja, kjer so človekove dejavnosti časovno, prostorsko in po načinu izvajanja prilagojene za čim manjše motnje v naravnem okolju.

mirno_obmocje_tnp_foto_vesna_stanic
Mirna območja so na gozdnih cestah in planinskih poteh označena s posebnimi tablicami (foto Vesna Stanić)

Nina Alič, strokovna sodelavka JZ TNP, je o vzpostavitvi mirnih območij izpostavila: "Mirna območja so na gozdnih cestah in planinskih poteh označena s posebnimi tablicami. Na označenih gozdnih cestah je promet dovoljen samo lastnikom zemljišč in je časovno prilagojen. Takšna mirna območja prepoznamo po cestnih zapornicah. Za obiskovalce to pomeni, da parkirajo na urejenih parkiriščih in uporabljajo označene planinske poti. Za zimsko sezono smo skupaj s PZS pripravili tudi zemljevid priporočenih turnosmučarskih poti na Pokljuki." 

Martin Šolar
, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, je povedal: "Planinska zveza Slovenije kot edina množična planinska organizacija spodbuja k odgovornemu obiskovanju gora tako pri svojih članih kot tudi širše. Obiskovalce usmerjamo na hojo po označenih poteh, PZS spodbuja, da iz doline na višine hodimo peš in čim več uporabljamo javni prevoz. Veseli nas, da Triglavski narodni park, lokalne skupnosti in turistične organizacije v Julijskih Alpah povečujejo javni promet, še posebej v poletni sezoni."

martin_solar_pzs_foto_vesna_stanic
Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije (foto Vesna Stanić)

Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, je povedal: "S projektom VrH Julijcev smo na izbranih območjih Triglavskega narodnega parka vzpostavili spremljanje divjega petelina in belke s pomočjo telemetrije. Ta nam za razliko od običajnih popisov v času parjenja daje zelo pomembne informacije, kako se vrste obnašajo skozi vse leto in iz spremljanja dogajanja v prostoru lahko sklepamo o ključnih motnjah." 

Mihelič kot primer navaja telemetrične podatke spremljanja divjega petelina na Pokljuki: pozimi ob sončnih dnevih, ko je veliko obiskovalcev, se divji petelin premika petkrat več kot običajno, ko lahko tudi teden dni preživi na drevesu. To zanj pomeni veliko izgubo energije in posledično predstavlja večjo nevarnost, da težkih zimskih razmer ne bo preživel.

zemljevid_MO_turna_smuka_VrHJul
Zemljevid priporočenih turnosmučarskih poti na Pokljuki 

Obnovo 17 kalov letos kroji tudi vreme

Na primorski strani TNP so obnovili štiri kale, na gorenjski strani so že zaključili dela na petih kalih, pri štirih pa dela potekajo v teh dneh. Do konca oktobra bodo skupno obnovili 17 kalov. Gradbena dela za obnovo kala običajno potekajo od 10 do 14 dni. Vrednost obnove vseh kalov je 400.000 EUR.

Nina Alič, strokovna sodelavka JZ TNP v projektu VrH Julijcev, je povedala: "Načrtovanje in izvedba obnove kalov zahtevata sodelovanje številnih deležnikov ter predhodno pridobitev predpisanih soglasij, kot sta na primer kulturnovarstveno in naravovarstveno soglasje. Arheologi so že v fazi načrtovanja del opravili podrobne preglede lokacij, da bi se izognili poškodbam ali uničenju morebitnih arheoloških ostalin. Biologi pa so preverili prisotnost dvoživk." Pred začetkom del na posameznem kalu strokovne službe izvedejo varovalne ukrepe za dvoživke in v času del dvoživkam omejijo dostop do kalov. Tiste, ki so že v kalu, strokovnjaki za varstvo dvoživk pred pričetkom del izlovijo, prenesejo na varno in jih po končanih delih vrnejo v obnovljen kal.

nina_alic_tnp_foto_vesna_stanic
Nina Alič, strokovna sodelavka JZ TNP v projektu VrH Julijcev (foto Vesna Stanić)

Akcijo obnove kalov vodita Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in Občina Tolmin v sodelovanju z Javnim zavodom TNP. Tatjana Grilc, kmetijska svetovalka Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je poudarila, da je kmetijstvo na planinah in pašnikih skozi desetletja oblikovalo edinstven življenjski prostor za naravo in ljudi. Obnova kalov v visokogorju je še posebej zahtevna zaradi težke dostopnosti, zato je bila v veliko pomoč Slovenska vojska s helikopterskim prevozom materiala in gradbene mehanizacije.

O samem poteku obnove kalov je Grilc povedala: "Izvajalec gradbenih del najprej s strojno mehanizacijo oblikuje kotanjo kala. Sledi utrditev podlage, vodotesnost kala pa zagotavlja posebna okolju prijazna nepropustna folija. Nanjo izvajalec nasuje od 30- do 40-centimetrsko plast predhodno izkopanega materiala, ki dvoživkam in rastlinam nudi primeren življenjski prostor. Pri kalih uredimo tudi iztok vode za napajanje živine. Kali so ograjeni z leseno ograjo, ki živini preprečuje dostop. Pri nekaterih kalih so nove tudi informacijske table."

vrh_julijcev_obnova_kalov_foto_vesna_stanic
Zaključuje se obnova 17 kalov, ki zagotavljajo večjo stalnost površinskih voda na planinah (foto Vesna Stanić)

Janko Cvetek, predsednik Agrarne skupnosti Srednja vas iz Bohinja, ki je lastnica zemljišč na planini Konjščica - Zlate vode, bo v prihodnje skrbela za obnovljen kal, s svojimi izkušnjami in znanjem pa so sodelovali tudi pri izvedbi obnove. "Na naši planini se pase okoli 115 glav živine in v zadnjih letih vidimo, da je poleti vode vse manj. Zato smo bili zelo veseli, da smo lahko v projektu VrH Julijcev obnovili tudi enega od naših kalov."


* Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
https://www.pzs.si/novice.php?pid=16574 29. 9. 2023