PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


četrtek, 28. september 2023, ob 6.40 uri

Kako otrokom približati živalski svet ob obisku Triglavskega narodnega parka?

Obiskovanje narave in gora z najmlajšimi je odličen način, da življenje v gozdu, na travnikih in pašnikih, ob barjih in visokogorskih planinah spoznajo na lastne oči. Pri pohodih v gore jih motiviramo na različne načine. Eden od njih je tudi, da spoznavajo živi svet narave, ki ga sicer vidijo v knjigah in na zaslonih. Živali se običajno skrijejo našim očem, a z nekaj spretnosti bomo kmalu ugotovili, s kom si delimo prostor. V tem prispevku smo zbrali številne praktične ideje, da bo otroško raziskovanje zabavno in nepozabno.
Na planinah živini družbo delajo dvoživke - med njimi sta tudi veliki pupek in hribski urh
Gorske planine Triglavskega narodnega parka v poletnem času oživijo: na njih se pase živina, v kočah nastajajo domače dobrote, ki se jih otroci še posebej razveselijo in jih motivirajo za hojo navkreber.

Za mlade raziskovalce narave pa so še posebej zanimivi kali oziroma stoječe vode, v katerih se zbira deževnica. Ta se staka v korita, od koder se napaja živina. Kali so na planinah zelo koristni za dvoživke. Tu lahko vidimo zelo pisano druščino: od velikih krastač, planinskih močeradov do komaj petcentimetrskih žabam podobnim dvoživkam - hribskih urhov. Posebno skupino predstavljajo pupki: od žab jih ločimo po dolgem in ozkem trupu ter repu. Če bomo ob kalu tiho čakali nekaj minut, se bodo nad vodno gladino pokazale najprej oči in vrh glave, najbolj potrpežljivi pa boste lahko videli tudi, kako poteka dvorjenje in paritveni boj za samice.

Za natančnejšo določitev dvoživk si lahko pomagate s priročnikom Določevalni ključ dvoživk Slovenije.

obnovljen_kal_foto_Vesna_Stanic
Za mlade raziskovalce narave so še posebej zanimivi kali, ki so na planinah zelo koristni za dvoživke (foto Vesna Stanić)

Pisani travniki še posebej oživijo v sončnih dneh
Živobarvni cvetovi na travnikih v gorskem svetu so še bolj intenzivnih barv, zato da privabljajo opraševalce: poleg bolj znanih divjih čebel, os in čmrljev so med njimi še številne vrste metuljev. Med njimi je tudi največji med metulji v Julijskih Alpah, gorski apolon. Njegov razpon kril sega do 7,5 centimetrov. Med počitkom v senci dreves ob robu pašnika otrokom lahko postavimo izziv, da preštejejo število metuljev, ki jih opazijo na pašniku ali travniku. Najbolj zanimive posnamemo s fotoaparatom in doma pogledamo, katere vrste smo opazili. Pri tem si lahko pomagate s priročnikoma Osnovni določevalni ključ Dnevni metulji 1 in Nadaljevalni določevalni ključ Dnevni metulji 2.

Gorski_apolon_Foto_Gorazd_Kutin
Gorski apolon je največji med metulji v Julijskih Alpah (foto Gorazd Kutin)

Kdo je hodil tu pred nami?
Odtisi in sledi v lužah in blatu (pozimi pa v snegu) so tudi nekakšni števci, katere in koliko živali je hodilo po poti. S prepoznavanjem sledi divjadi, zajcev, jazbeca, veveric in drugih sesalcev, običajno tudi pohodnikov in njihovih štirinožnih prijateljev pred nami, je hoja po gozdni cesti precej bolj zanimiva. S fotografiranjem sledi si raziskovanje narave popestrimo tudi doma ob kakšnem deževnem dnevu. S primerjavo sledi v priročniku Lovske zveze Slovenije - Stopinje in sledovi divjadi - sesalci najdete odgovore, kdo je pred vami hodil po poti.

8A0A9727_foto_Vesna_Stanic
Odtisi in sledi v lužah in blatu (pozimi pa v snegu) so tudi nekakšni števci, katere in koliko živali je hodilo po poti (foto Vesna Stanić)

Po iztrebkih vemo, da si pot delimo z divjim petelinom ali ruševcem

Niso pa samo odtisi tisti, ki povedo, s kom si delimo pot. Iztrebke gamsov, jelenjadi in kozorogov hitro prepoznamo v obliki bobkov. Včasih pa med borovnicami zagledamo ne tako pogost iztrebek, ki kaže na to, da je nekdo pojedel veliko borovnic. Ta z veliko verjetnostjo pripada divjemu petelinu ali ruševcu. Oba sta zelo občutljiva na motnje v svojem življenjskem prostoru, zato v takšnih območjih stopajmo še posebej tiho po označenih planinskih poteh.

Divji_petelin_Foto_Ales___Zdes__ar
Divji petelin prebiva v starih in presvetljenih iglastih ali mešanih gozdovih, kjer tudi v podrasti lahko najde dovolj hrane (foto Vesna Stanić)

Prisluhnite gozdnemu koncertu vsak dan v letu
Čeprav med nastopajočimi ni zvenečih POP zvezdnikov, ptice poskrbijo za nepozaben gozdni koncert, ki je najglasnejši ob zgodnjih jutranjih urah. Na tolkalih so običajno žolne, ptice pevke pa poskrbijo za vokale. Ob rekah so aktivni povodni kosi, ki hrano lovijo pod vodo: s kljunom obračajo kamenje in tako iščejo ličinke vodnih žuželk. Povodni kos je edina ptica, ki se zna potapljati in plavati. Gozdni koncert najbolje slišimo, če dalj časa sedimo v tišini. Takrat nastopajoči pokažejo vse svoje glasovne spretnosti in nam pričarajo edinstveno glasbeno doživetje.

Učna pot Goreljek - nezahtevna krožna pot, ki je primerna tudi za prvi pohod najmlajših planincev
Učna pot barje Goreljek je ena izmed najbolj obiskanih učnih poti v Triglavskem narodnem parku. Dober kilometer dolga in nezahtevna pot je primerna tudi za najmlajše, ki se šele spoznavajo z obiskovanjem narave. Izhodišče krožne poti je pri hotelu Jelka (kapelica Sv. Antona Padovanskega, Goreljek).

Na njej lahko spoznate zanimivosti rastlinskega in živalskega sveta, Pokljuko nekoč in danes ter pomen šotnih barij, ki sodijo med najbolj dragocene dele narave in so najbolj južno ležeča barja v Evropi. Najpomembnejše rastlinske vrste so različne vrste šotnih mahov, opazimo pa lahko tudi drobno mesojedko rosiko, rožmarinko, nožničavi munec, dlakavo mahovnico, barjansko kopišnico ter druge. V projektu VrH Julijcev je Javni zavod Triglavski narodni park prenovil obsežen del lesenih delov poti in ograj, pot pa je bogatejša tudi za 15 novih informativnih tabel.


Prispevek je nastal v projektu VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku. Planinska zveza Slovenije je eden od devetih partnerjev projekta, ki ga vodi Javni zavod Triglavski narodni park. Vaš odgovoren obisk narave Triglavskega narodnega parka prispeva k ohranjanju izjemne narave edinega nacionalnega parka v Sloveniji.

Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

vrh_julijcev Logo_EKP_sklad_za_regionalni_razvoj_SLO_slogan
Več o projektu VrH Julijcev na tnp.si.
https://www.pzs.si/novice.php?pid=16599 16. 7. 2024