Častni predsednik PZS od leta 1979
Dr. Miha Potočnik (1907-1995) je za delo na področju gorskega reševanja, alpinizma in za dolgoletno delo v Planinski zvezi Slovenije je prejel Bloudkovo nagrado (1967), Nagrado OF, Red zaslug za narod s srebrno in zlato zvezdo, Red dela z rdečo zastavo in Srebrni častni znak svobode. Naziv častni predsednik PZS je prejel na Skuščini PZS dne 23. junija 1979.
Dr. Miha Potočnik, pravnik, je na začetku gorniške poti vodil jeseniško podružnico Skale. Skupaj z Jožem Čopom in Stankom Tominškom (t.i. Zlata naveza) je bil v obdobju med obema vojnama med najbolj aktivnimi plezalci v slovenskih stenah, predvsem v Triglavskem pogorju. Zaigral je tudi v prvem slovenskem planinskem in hkrati celovečernem filmu v Kraljestvu Zlatoroga (1930), kmalu zatem (1932) pa je nastopil tudi v drugem celovečernem filmu Triglavske strmine.
Po 2. sv. vojni je po katastrofi v Špiku prevzel vodenje Gorske reševalne službe (1952 do 1965) in jo v dvanajstih letih organizacijsko in strokovno prenovil. Najpomembnejše v tem obdobju je sodoben pravilnik službe, takratne postaje so postale neodvisne operativne enote. Leta 1955 sta z dr. Andrejem Robičem v Bolzanu (Italija) zastopala jugoslovanske gorske reševalce ter sodelovala v skupini desetih gorskih reševalcev z območja Alp pri ustanovitvi mednarodne gorskoreševalne komisije IKAR. Že leta 1957 je v imenu Gorske reševalne službe (GRS) predlagal vojski, da bi bil na letališču v Ljubljani ali v Lescah pripravljen helikopter, ki bi bil lahko na voljo tudi za namene in potrebe GRS, kar se je uresničilo šele 16 let kasneje. Na plenumu Planinske zveze Jugoslavije leta 1960 v Matki pri Skopju, je sprožil dokumentirani proces in opozoril na potrebo, da se GRS prizna kot javno službo. V začetku šestdesetih let je bil pobudnik in podpisnik sporazuma med gorskimi reševalnimi službami Avstrije, Italije in Jugoslavije o recipročnem kritju stroškov reševanja državljanov teh treh držav (veljavnost humanega dokumenta je po nekaj letih ugasnila).
Med letoma 1965 in 1979 je vodil Planinsko zvezo Slovenije. Z osebno izpostavljenostjo in avtoriteto planinske organizacije je preprečil gradnjo nekaj gorskemu okolju škodljivih načrtov. V času njegovega predsednikovanja je slovenski alpinizem v Himalaji ujel stik z svetovnim vrhom. Dr. Potočnik je bil tudi eden izmed najaktivnejših pobudnikov ustanovitve Triglavskega narodnega parka ter hkrati sodelavec pri pripravi Zakona o Triglavskem narodnem parku, sprejetem leta 1981.
| 
