Ribniška koča na Pohorju (1507 m)|
| Odprtost |
| JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
|
| |
| | |
Dostop do postojanke
Z avtobusom:
- Avtobusna postaja Rogla, po SPP - 2 h 45
- Avtobusna postaja Vitanje, čez Roglo in po SPP - 6 h 15.
- Avtobusna postaja Mislinja, pod Črnim vrhom - 3 h.
- Avtobusna postaja Slovenj Gradec, po SPP - 6 h.
- Avtobusna postaja Dravograd, mimo koče pod Kremžarjevim vrhom in Grmovškovega doma pod Veliko kopo - 9 h.
- Avtobusna postaja Vuzenica, mimo Sv. Primoža na Pohorju in Grmovškovega doma pod Veliko kopo - 5 h 45.
- Avtobusna postaja Vuhred, po Evropski pešpoti E6 in SPP mimo Grmovškovega doma pod Veliko kopo - 5 h 15.
Z vlakom:
- Železniška postaja Dravograd, mimo koče pod Kremžarjevim vrhom in Grmovškovega doma pod Veliko kopo - 9 h.
- Železniška postaja Vuzenica, mimo Sv. Primoža na Pohorju in Grmovškovega doma pod Veliko kopo - 5 h 45.
- Železniška postaja Vuhred, Vuhred, po Evropski pešpoti E6 in SPP mimo Grmovškovega doma pod Veliko kopo - 5 h 15.
Z avtomobilom:
- Po lokalni in gozdni cesti iz Ribnice na Pohorju do parkirišča pri
koči, 10 km. Po zimi je cesta plužena do smučišča, do koče - 30 min.
- Iz Ribnice na Pohorju, mimo koče na Pesniku - 2 h.
- Iz Lovrenca na Pohorju, mimo Lovrenških jezer - 4 h 30.
- Po lokalni cesti Zreče-Rogla do hotela Planja, po SPP - 2 h 45.
- Iz Vitanj, čez Roglo in po SPP - 6 h 15.
- Iz Mislinje - 3 h.
- Po lokalni cesti Mislinja-Zgornje Dovže, do Dovž, mimo Grmovškovega doma pod Veliko kopo - 4 h.
- Po lokalni cesti Slovenj Gradec-Veliko sedlo, do Grmovškovega doma pod Veliko kopo, čez Črni vrh - 1 h 15.
- Iz Dravograda, mimo koče pod Kremžarjevim vrhom in Grmovškovega doma pod Veliko kopo - 9 h.
- Po lokalni cesti iz Vuzenice do Sv. Primoža na Pohorju, mimo Grmovškovega doma pod Veliko kopo - 4 h 45.
- Iz Vuhreda, po Evropski pešpoti E6 in SPP mimo Grmovškovega doma pod Veliko kopo - 5 h 15.
| Opis postojanke
Delovni čas:
- četrtek: 11.00-20.00
- petek: 9.00-23.00
- sobota: 9.00-23.00
- nedelja: 9.00-19.00
Koča stoji na mali planoti tik pod Malim Črnim vrhom (1533 m) v glavnem pohorskem grebenu. Predhodnico današnje koče je na bližnjem Ribniškem sedlu zgradila Mariborska podružnica SPD in jo odprla 10. julija 1932; v zahvalo dr. Davorinu Senjorju (1882-1960), predsedniku podružnice, ki je bil gonilna sila pri gradnji, so postojanko poimenovali "Senjorjev dom. Borci I. pohorskega bataljona so 9. oktobra 1942 dom požgali. PD Maribor-matica je novo Ribniško kočo zgradilo na pogorišču nekdanje Hutterjeve vile; delati so začeli leta 1946, odprli pa so jo 29. novembra 1949. PD Maribor-matica je leta 1971 odstopilo kočo PD Radlje ob Dravi, ki pa ni bilo sposobno sproti obnavljati tako zahtevnega objekta, zato je kočo 1973 leta zaprlo. Leta 1976 je prevzelo Ribniško kočo takrat na novo ustanovljeno PD Sladki Vrh. S pomočjo donatorjev in z veliko vloženega prostovoljnega dela planincev članov PD Sladki Vrh je bila koča v celoti obnovljena in ponovno odprta leta 1978. Zaradi lepe zgradbe in lepega razgleda se je koče oprijel naziv »Kraljica pohorskih planinskih postojank«. Tik pod kočo je manjši zimsko športni center s tremi vlečnicami. Smučarske proge so vzorno urejene. Mimo koče je speljana znana pohorska smučarska tekaška proga. Leta 1993 je PD PALOMA Sladki Vrh zaradi problemov z upravniki dalo Ribniško kočo v najem. Po tem času PD PALOMA Sladki Vrh sproti obnavlja kočo v smislu izboljševanja bivalnih pogojev in splošnega počutja planincev. V zadovoljstvo planincev je PD PALOMA Sladki Vrh uredila planinsko sobo, ki lahko dodatno sprejme do 40 obiskovalcev.
V gostinskem prostoru je 90 sedežev, dva točilna pulta; v 10 sobah je 40 postelj, apartmaji 18 ležič, na skupnem ležišču pa 28 ležišč; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.
Razgled:
Od koče je lep razgled na bližnji Jezerski vrh, na katerem je spomenik padlim borcem-planincem, in naprej proti vzhodu na greben Pohorja in del Dravske doline z Mariborom; na zahodni strani se v bližini dvigata najvišja pohorska vrhova Črni vrh in Velika Kopa; na severni strani Pohorja vidimo Ribnico na Pohorju, Janževski vrh in Rdeči breg, del Dravske doline z Radljami ob Dravi ter skoraj celotno pogorje Kozjaka. Z Malega Črnega vrha pa vidimo na jugu Mislinjsko dolino, Graško goro, Paški Kozjak, Posavsko hribovje, proti zahodu in severozahodu pa Savinjske Alpe, Uršljo goro, Peco, Obir, Svinško planino in Golico.
Zanimivejše ture:
- Ribniško jezero - 20 min.
- Lovrenška jezera - 2 h 15.
- Muzej kamnoseštva, steklarstva in gozdarstva Josipdol - 1 h 30.
- Najvišja evropska smreka - 2 h 30.
|
Planinska literatura
634|Pohorje 1:40.000, turistična karta z vodnikom;
403|Šaleška dolina z okolico 1 : 50 000;
618|Slovenska planinska pot – I. del;
182|Vodnik Po gorah severovzhodne Slovenije;
35|Dnevnik s Slovenske planinske poti;
544|Dnevnik Slovenske turnokolesarske poti;
| Prehodi do drugih postojank
 Planinska koča Pesnik (1101 m), 1.00 h
Grmovškov dom pod Veliko Kopo (1377 m), po Slovenski planinski poti , 1.30 h
Koča pod Kremžarjevim vrhom (1102 m), 4.15 h
Koča na Pesku (1386 m), po Slovenski planinski poti , 3.30 h
Koča Planinc (1010 m), Po Slovenski planinski poti, 3.15 h
| Vzponi na vrhove
 Jezerski vrh (1537 m), 0.15 h
Črni vrh (1544 m), po Slovenski planinski poti, 0.45 h
Velika Kopa (1541 m), 2.00 h
Kremžarjev vrh (1164 m), po Slovenski planinski poti, 4.30 h
|
|
.jpg)
.jpg)