PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


Franci Ekar

Častni član PZS od leta 2006

Franci Ekar (1942) je prejemnik srebrnega (1963) in zlatega (1974) častnega znaka PZS ter častnega znaka svobode RS (1998) in Prostovoljec leta (2003).









Franci Ekar, gospodarstvenik in nekdanji župan, je kot alpinist opravil več kot 400 plezalnih vzponov, med drugim tudi osem prvenstvenih smeri v slovenskih Alpah. V 60. in 70. letih je bil udeleženec več odprav v tuja gorstva, sicer pa je kar 38 let (1973-2011) deloval kot predsednik Planinskega društva Kranj. Je tudi gorski reševalec in gorski vodnik.

Kot predsednik PD Kranj je bil pobudnik za postavitev Kranjske koče na Ledinah ter bil vodja njene izgradnje. Bil je član več komisij Planinske zveze Slovenije, v treh mandatih podpredsednik PZS, med leti 2001 - 2010 pa predsednik Planinske zveze Slovenije.

V času predsedovanja je PZS usmeril v promocijo planinstva ter v povezovanje z domačimi in tujimi sorodnimi organizacijami. Leta 2002 je PZS postala članica Olimpijskega komiteja Slovenije. V času predsedovanja PZS je bil tudi podpredsednik OKS, ko so se pričele aktivnosti in priprave za vključitev športnega plezanja in turnega smučanja med olimpijske discipline. PZS je utrdila mednarodne povezave - leta 2003 s sporazumom o vsestranskem sodelovanju z Nepalsko planinsko zvezo, leta 2005 je bil uradno registriran Club Arc Alpin (CAA), z jasnimi potrebami je PZS podpirala aktivno strokovno sodelovanje s planinci »Treh dežel« in ostalih področij, kar je vse bolj utrjevalo mednarodni ugled PZS.

PZS je v letu 2002 odmevno prispevala k Svetovnemu letu gora, ki se je prvič praznovalo pod okriljem Združenih narodov.  Leta 2007 je PZS s strani države sprejela zadolžitev, da odstrani vse mejne table v gorskem svetu, ki so z vstopom Slovenije v t.i. Schengensko območje prenehale opozarjati na gibanje v območju državnih meja. Aprila leta 2004 je PZS operativno pristopila k izgradnji Slovenskega planinskega muzeja, katerega gradnja in vsebinski koncept sta bila zaključena s slovesno otvoritvijo avgusta 2010. PZS je uredila tudi več spominskih obeležij - Mihajlu Pupinu za zasluge pri odmiku državne meje med Italijo in Jugoslavijo, tako da se je Jugoslaviji ostal prost dostop na vrh Triglava iz severa. Na rojstni hiši dr. Julijusa Kugyja v Gorici je bila nameščena spominska plošča z napisom v slovenščini, odkupljena pa je bila celotna parcela, na kateri stoji spomenik Kugyju v Trenti. Pri spomeniku Štirim srčnim možem se je leta 2004 namestila zastava PZS, ki od takrat trajno plapola ob spomeniku. Prav tako je bil pobudnik postavitve spomenika Nejcu Zaplotniku v Kranju.

Ob vsesplošnem razvoju turnega kolesarstva in ob razumevanju vodstva PZS je bil leta 2006 privedlo do ustanovitve turnokolesarskega odseka in kasneje komisije. PZS je uspelo tudi, da je na Kredarici, kljub načrtovani ukinitvi, obstala meteorološka postaja in bila celo posodobljena.

PDF Za prostočasne dejavnosti ni več toliko časa (Planinski vestnik, 12/2009)
neznano Franci Ekar
https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=210 15. 7. 2024