PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


Športno plezanje

Športno plezanje se je najprej razvilo kot smer alpinizma, šele kasneje se je izoblikovalo v samostojno športno panogo. Plezanje, ki je nekdaj veljalo za izjemno nevarno dejavnost, je z razvojem v športno plezanje postalo zelo popularno. Glavni vzrok je v tem, da je športno plezanje z razvojem opreme postalo relativno varna dejavnost.

Plezanje poteka v naravnih plezališčih ali umetnih stenah. Plezališča so navadno nizke lahko dostopne nekrušljive stene, včasih tudi samo balvani (nizki skalni bloki). Umetne stene so nizke (bolder stene), kjer se ne uporablja vrvi ali visoke, kjer veljajo ista pravila kot v plezališču. Na umetnih stenah se odvijajo tudi (skoraj) vsa tekmovanja.

Pleza se po plezalnih smereh. Plezalna smeri je navidezno določen pas v steni, kjer poteka vzpon plezalca. Smeri so zavarovane z varovalnimi klini (svedrovci), ki služijo varovanju, obenem pa nakazujejo približen potek smeri. Dolžine smeri so različne, od nekaj metrov, ponavadi pol raztežaja (35 m), lahko pa tudi več raztežajev. Smer opremi opremljevalec smeri, ki namesti varovalne kline in sidrišče. Smer navadno tudi prvi prepleza, poimenuje ter predlaga oceno težavnosti.

Obstaja več različnih zvrsti športnega plezanja:

  • »klasično« športno plezanje - športno plezanje v nizkih stenah, plezališčih
  • balvansko plezanje - na balvanih in spodnjih delih sten
  • športno plezanje v visokih stenah - odvija se v smereh, daljših od enega raztežaja, pogoj je, da so smeri ustrezno varovane s svedrovci in urejenimi varovališči
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=31 8. 3. 2021