PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


Zavetišče v Hudičevem borštu (1328 m)

Odprtost
JANFEBMARAPRMAJJUNJULAVGSEPOKTNOVDEC
 
Gorski predelKamniško-Savinjske Alpe
DruštvoPlaninsko društvo Preddvor
OskrbnikRajko Fende
Telefon
GSM+386 (0)40 395 558
E-poštapreddvorski.planinci@gmail.com
Splethttp://pd-preddvor.weebly.com/zavetiscar ...
Zemlj. širina
Zemlj. dolžina
46,328511
14,441418
StanjeOSNP
KategorijaKoče I. kategorije
Ležiščav sobah - 15
skupna ležišča - 0
zimska soba - 0
Jedilnica20 sedežev

Dostop do postojanke
Z avtobusom:
  • Avtobusna postaja Preddvor, mimo gradu Turn, planinske koče Iskra na Jakobu in čez Javorjev vrh - 3 h 30.
  • Avtobusna postaja Preddvor, čez Mače - 2 h 40. 
  • Avtobusna postaja Log pri Preddvoru, čez Javorov vrh in Hudičev boršt - 3 h 45.
Z avtomobilom:
  • Od doma starejših občanov Turn, mimo planinske koče Iskra na Jakobu in čez Javorjev vrh - 3 h 10.
  • Iz Mač - 2h 10.
  • Iz Spodnje Kokre (domačija Polajnar), mimo Doma Čemšenik in čez Javorjev vrh - 3 h 45.
Opis postojanke

Zavetišča se nahaja na južnem pobočju Cjanovce, na spodnji strani Hudičevega boršta, ki je del gozdnega rezervata Zaplata, na nadmorski višini 1328 m. Objekt je v lasti Občine Preddvor, PD Preddvor pa ima z njo sklenjeno pogodbo u upravljanju objekta za nedoločen čas. Pred tem je na tej lokaciji stala lovska koča. V objektu sta dve etaži, v spodnji se nahajajo shramba, kuhinja in soba za goste. V zgornji etaži pa se nahajajo štiri sobe s skupno 15 ležišči. V sobi za goste oz. jedilnici je 20 sedežev, pred zavetiščem pa še 30. Sanitarije se nahajajo na vzhodni strani objekta (vhod iz zunanje strani), urejen je sistem na bioaktivno zemljo. Z vodo se oskrbujejo z lastnega zajetja, električno energijo pa pridobivajo preko lastne fotovoltaične elektrarne na strehi objekta.

Obiskovalcem so na voljo le hladni in topli napitki ter prenočišče. Oskrbovanje zavetišča poteka z dežuranjem članov PD Preddvor.

Zavetišče je odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih, v zimskem je predvsem zaradi nevarnosti plazov na območju Zaplate zaprto. V primeru »zelene zime« bo zavetišče tudi odprto, o čemer boste obiskovalci obveščeni preko spletnih strani PD Preddvor in PZS.

Zavetišče v Hudičevem borštu je v zimskem času odprto: 
- sobote: od 7. do 22. ure
- nedelje in prazniki:* od 7. do 15. ure

* v primeru, da je po prazniku vikend oz. po nedelji praznik je zavetišče odprto do 22. ure



Razgled:
Lokacijo na kateri stoji zavetišče imenujejo tudi »balkon Gorenjske«, saj se nam odpira lep in širok razgled na Kranj ter območje Škofjeloškega hribovja, ljubljansko kotlino, Julijske Alpe in Kamniško-Savinjske Alpe, s Krvavcem v ospredju.

O Hudičevem borštu:
Hudičev boršt: zavarovan gozd, ki se nahaja tik nad Zavetiščem. Je sekundarni pragozd z zanimivim rastjem. Zaradi njegove zanimive in edinstvene oblike je našel mesto tudi v ljudskem pripovedništvu. Zgodba o nastanku boršta pripoveduje o dveh kmetih, ki sta se trmasto prepirala za lastništvo nad gozdom, dokler eden v jezi ni vzkliknil: »Hudič naj ga vzame!«. V trenutku so se besede uresničile in kmeta sta le še prestrašeno strmela za peklenščkom, ki je z gozdom na hrbtu dirjal proti goram. Ravno je prišel do sredine, ko je pri Sv. Jakobu zazvonilo dan. Hudič je izgubil moč in spustil breme sredi hriba. Tako so si ljudje po svoje predstavljali nastanek gozdnega osamelca. Gotovo pa je, da so bila pobočja Zaplata v preteklosti do vrha porasla z bukovim gozdom. Pozneje so južno pobočje izsekali ali požgali, pustili so le okrog šest hektarov veliko gozdno krpo - Hudičev boršt. O njegovem namenu in obliki lahko le ugibamo, predvideva se da so boršt pustili, da so v njem oglarji, drvarji in drugi gozdni delavci v njem prenočevali in vedrili pred nevihtami. Na izsekani površini je s strmih pobočij dež hitro spral prst, kar je razlog da se gozd ni mogel obnavljati. Travo, ki je zamenjala košate bukove gozdove so do nedavnega še kosili (snarjenje), kar je le še bolj preprečevalo zaraščanje. Zaradi oddaljene in osamljene lege gozd že dolgo ni več zanimiv za gospodarsko izkoriščanje, zato se je razvil v sekundarni pragozd. Pod gosto krošnjo velikih bukev uspeva skromna podrast, ki cveti večinoma zgodaj spomladi, pred ozelenitvijo bukve. Drevesa na zgornjem robu boršta imajo značilno skrivenčeno deblo, saj vsako leto prestrezajo snežne plazove s pobočij Zaplane.
 

Planinska literatura
615|Storžič in Košuta - 1 : 25.000;
71|Karavanke - osrednji del – 1 : 50.000;
Prehodi do drugih postojank
Planinski dom na Kališču (1534 m), 1.10 h
Dom pod Storžičem (1123 m), po južnem pobočju Storžiča čez planino Javornik ter Veliko in Malo Poljano, 4.45 h
Dom pod Storžičem (1123 m), čez Bašeljski preval, pod Škarjevim robom in čez Javorniški preval, 3.45 h
Planinska koča na Sv. Jakobu (961 m), pod Javorovim vrhom, 2.00 h
Vzponi na vrhove
Srednji vrh (1855 m), 1.15 h
Srednji vrh (1855 m), čez prelaz Na Kogovšku in Cjanovco, 2.45 h
Storžič (2132 m), čez Dolgo njivo in Bašeljski vrh, 4.15 h
Storžič (2132 m), mimo doma na Kališču in čez Bašeljski vrh, 3.15 h
Javorjev vrh (1435 m), 1.30 h
https://www.pzs.si/koce.php?pid=350 29. 3. 2024