Koča na planini Razor (1315 m)|
| Odprtost |
| JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
|
| |
| | |
Dostop do postojanke
Z avtobusom:
- Avtobusna postaja Tolmin (do Mosta na
Soči tudi vlak, z Mosta do Tolmina avtobusi), skozi Tolminske Ravne - 4 h.
- Avtobusna postaja Tolmin (do Mosta na
Soči tudi vlak, z Mosta do Tolmina avtobusi), skozi Poljubinj in čez
planino Lom - 5 h.
Z avtomobilom:
- Iz Tolmina po lokalni cesti na planino Lom (1029 m), 16 km (parkirišče), do koče - 1 h 45.
- Iz Tolmina po lokalni cesti do Tolminskih Raven, 13 km (parkirišče), po krajši poti 1 h ali po daljši (mulatiera) - 1 h 30.
- Po regionalni cesti Most na Soči-Podbrdo do Koritnice in vasi Rut (parkirišče), preko planine V Prodih - 4 h 30.
| Opis postojanke
1. in 2. maja 2024 bo koča odprta!
Koča na planini Razor je zaprta. Prenočiti je možno v zimski sobi, ki se nahaja v sosednjem objektu (drvarnici). Opremljena je s 6 ležišči in odejami.
Koča stoji na planini Razor, ki se razprostira na primorskem pobočju Bohinjsko-tolminskih gora. Prvo kočo so preuredili iz nekdanje italijanske vojaške postojanke in jo odprli 11. septembra 1948. Kmalu so ugotovili, da je skromna koča postala pretesna. Leta 1957 so zgradili velik prizidek in nadzidali staro kočo; v naslednjih letih so objekt dokončali in opremili; povečano kočo so slovesno odprli 30. julija 1961. Leta 1976 je kočo poškodoval potres, zato so jo morali obnoviti, hkrati pa so sklenili, da jo ponovno povečajo. Delo se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zavleklo; prenovljeno in razširjeno kočo so slovesno odprli 22. julija 1984.
V dveh gostinskih prostorih je 100 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 60 sedežev; v 18 sobah je 80 postelj, na skupnem ležišču pa 10 ležišč; zimska soba z 10 ležišči; WC v pritličju in 1. nadstropju, umivalnica z mrzlo vodo v pritličju; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; voda kapnica, za elektriko skrbe fotovoltne celice, telefon.
Razgled:
Od koče in s planine Razor je zelo lep razgled. Na vzhodu se dvigajo pobočja Žabiškega Kuka. Prostran razgled je proti jugu na Tolminsko kotlino, Banjško planoto in Tržaški zaliv. Na zahodu seže pogled do Matajurja in Krnskega pogorja, v bližini pa vidimo Tolminski Migovec. Na severu se dviga nad planino Razor venec Tolminsko-Bohinjskih gora z vrhovi Vrh nad Škrbino, Meja, Rušnati vrh, Vrh Planje, Vrh Krnic in Vogel. Če se povzpnemo na preval Globoko pod Vrhom Planja, pa se odpre obširen razgled na Bohinjsko stran, Julijce s Triglavom in Karavanke.
|
Planinska literatura
585|Krnsko pogorje - 1 : 25.000;
66|Bohinj – 1 : 25.000;
148|Triglavski narodni park - 1:50 000;
619|Slovenska planinska pot – II. del;
629|V zasnežene gore;
554|Julijske Alpe: južni del;
296|Vrhovi Prijateljstva;
35|Dnevnik s Slovenske planinske poti;
| Prehodi do drugih postojank
 Gomiščkovo zavetišče na Krnu (2182 m), po Slovenski planinski poti , 8.00 h
Planinski dom pri Krnskih jezerih (1385 m), čez preval Prehodci, 4.00 h
Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti (1835 m), po Slovenski planinski poti , 8.00 h
Dom na Komni (1520 m), čez Škrbino , 4.00 h
Koča pod Bogatinom (1513 m), čez Škrbino, 4.15 h
Planinska koča Merjasec na Voglu (1535 m), čez Globoko, 3.30 h
( m), 2.15 h
Bivak na prevalu Globoko (1828 m), 1.30 h
Planinski dom pri Krnskih jezerih (1385 m), po Slovenski planinski poti , 11.00 h
| Vzponi na vrhove
 Vrh nad Škrbino (2054 m), 2.30 h
Vrh nad Škrbino (2054 m), čez Škrbino, 3.00 h
Krn (2244 m), po Slovenski planinski poti, 7.00 h
Vogel (1923 m), po Slovenski planinski poti, 2.00 h
Rodica (1964 m), po Slovenski planinski poti, 5.00 h
Črna prst (1955 m), po Slovenski planinski poti, 7.00 h
|
|
