PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


četrtek, 9. julij 2009, ob 0. uri

Dan Gorenjskih planincev

Meddruštveni odbor planinskih društev Gorenjske se je v letošnjem letu odločil , da se srečanje gorenjskih planincev izvede na že od  nekdaj še kako  planinsko romantičnem planinskem okolju.  Na Krvavcu  je iskal svoj planinski mir in raj iskal tudi duhovnik in pesnik Simon Gregorčič. Na Krvavcu so imeli svoje domovanje in delovanje Drenovci. Slovensko planinsko društvu je v letu 1925 zgradilo pod vrhom Krvavca imeniten Planinski dom in v letu 1929 znamenito planinsko pastirsko kapelo, ki jo je projektiral in izoblikoval  arhitekt Jože Plečnik. Krvavec  so v povojnem času druge svetovne vojne izgrajevali planinci PD Kranja. Zgradili so nov moderen hotelski planinski dom, obnovili starega, napeljali so na goro elektrovod in vodovod. Na Gospinci so zgradili dodatni planinski dom.  V letu 1967 so postavili na temeljih gradbene barake za planinski dom - zavetišče GRS Kranj. V letu 1973 se zaradi  preobsežne dejavnosti  in tudi ekonomskih nezmožnosti vse skupaj sanira z  oddajo hotela, planinskega doma, vodovoda in elektrovoda občini  Kranj, s trdnim dogovorom, da PD Kranju ostane z pripadajočim zemljiščem Planinski dom na Gospinci in zavetišče GRS.

Planinstvo je tako bilo neposredno vključevano v razvoj in  izgradnjo sodobnega smučarskega centra. To se je tudi zgodilo, saj je Krvavec  postal eno najbolj obiskanih smučišč pri nas. Krvavec je tudi izhodišče za turno smučanje v Dolge njive, na Greben, Šutno, Koren - ki so vse bolj obiskana. V sedemdesetih letih  je komisija za GRS - PZS izvedla prvo državno prvenstvo v strokovnih spretnostih in hitrostni vožnji z AKI -a čolni. Prva državna prvaka sta bila gorska reševalca Jamnik Tomaž in Franci Ekar. V osemdesetih letih se pri vaji GRS zruši helikopter  policije,  iz gorečega helikopterja so se izvlekli Ekar Franc, mehanik Emil Stepančič in pilot Andrej Andolšek. Inštruktor pilotov Valodja  Tkačev  je v tej nesreči umrl.  Leta 1991 v dopoldanskem času je zavetišče doživelo  raketiranje zavetišča GRS. V popoldanskem času se predsednik PD Kranj povzpne do  kapelice pod stolpom RTV in se ponovi se napad na stolp in neposredno doživi strahoto sodobnega orožja. Zavetišče GRS postaje Kranj in Planinski dom na Gospinci  sta bila dalj časa na voljo Teritorialni obrambi za varovanje in zaščito  TV stolpa.

Na Krvavec se  je kar precej  planincev povzpelo  peš po planinskih poteh  iz Kokre skozi Roblekov kot in Dolge njive na Krvavec, preko Davovca ali pod žičnico in na vrh. Tudi iz planine Jezerca se jih je veliko povzpelo na vrh Krvavca in iz  Zvoha, na katerem nahaja «naravni spomenik« to je skoraj 50 m globok krater,  narejen z asfaltom obložen vodni zbiralnik.

Pri planinskem domu so fanfare orkestra kvarteta  naznanile  pričetek  Tradicionalnega gorenjskega planinskega srečanja.  Oktet Vedrina je s planinsko himno »Oj Triglav moj dom« uradno obeležil srečanje. Svetovno priznani in iskani  operni pevec Janez Lotrič pa z domoljubnimi planinskim napevi  izjemno obogatil ta planinski dogodek.  Za presenečenje  pa je poskrbel 40 članski pihalno orkester iz Danske, ki spoznava lepote Slovenije v okviru društva  »Slovensko - Dansko  prijateljstvo« in se je povzpel na Krvavec in že pred prireditvijo izvedel odličen koncert.

Predsednik MDO PD Gorenjske  prof. France Benedik je v nagovoru orisal  poti in smeri  gorenjskega planinstva. Izpostavil je  posledice letošnje zime in klimatskih razmer v visokogorju, ki  jih je zapustila na objektih in poteh precejšne poškodbe in v nekaterih primerih popolna uničenja. Izrekel je tudi čestitke Kranjčanom ob 110 jubileju organiziranega planinstva. Posebej je g. Benedik poudaril  vrednote prostovoljstva, kar je za planinstvo pomembna in velika vrednota. Prizadevamo se tudi , da bi družba dala planinstvu  resnično tisto mesto in rang , ki  zaradi poslanstva , dela in zaslug za javno dobro še kako  pripada. Posebej pa je opozoril in sporočil,  da je ohranjanje in varovanje gorskega sveta naša prioritetna skrb in nuja. Zatorej je oblikovanje in usposabljanje profila »Varuha gorske narave« še kako na mestu.

Mag. Franc Ekar je bil na tem srečanju v vlogi  predsednika  PD Kranj in je v nagovoru ob tem srečanju in  se je ob kranjskem  planinskem jubileju še posebej zahvalil za tako obsežno planinsko udeležbo, kajti Krvavec je bil vendarle  v nekdanjosti  pomembno planinsko področje  za letno visokogorski kot zimski turizem. Tudi izhodišče za v visoke gore Savinskih Alp Kočne Grintavec je so bile to visoko potezne ture.  Tudi planinskim legendam: Jakobu Aljažu, Rudolfu Badjuri, Franu Orožnu, Henriku Tumu, Mihi Potočniku in množici ostalim planinskim sodobnikom Krvavec ni bil nikdar tuj..;Vedno je domač, romantičen in tudi vedno poln presenečenj. Danes iščemo nove poti in smeri  nadaljnjega  razvoja in obstoja planinstva. V največji se prizadevamo, kako bomo ohranili vrednote planinskih prvobitnosti, neizkrivljenosti. Tudi si prizadevamo v največji moči, da bi preprečili razprodaje gorsko planinskega sveta. Alpe so naše skrb in obveza, so življenje in  garancija za bodočnost življenja. Zatorej  se moramo še kako prizadevati, da bomo spoštovali in uresničevali zaščitne aktivnosti, vsebine in programe, ki jih  oblikuje in  sporoča Alpska konvencija. Alpski konvenciji prav letos predseduje Slovenija  in  operativno  je zato zadolženo  Ministrstvo za okolje in prostor. Zatorej je naša dolžnost biti še posebej skrben, aktiven, napreden  varuh  in skrbnik planinsko gorskega prostora to je sporočil in pobud » Alpske konvencije«.

Na tem srečanju so Kranjčani tudi razglasili 13 častnih članov Planinskega društva Kranj. Med njimi so tudi, Karel Bajta  z 102 letoma starosti , ki je bil že aktivni član SPD Kranjske podružnice. Dušan Feldin  z 89. leti  tudi že vpisan v SPD v letu 1939, prav tako potrjuje, da planinsko delo krepi  človeka in dušo.  Nejc Zaplotnik, posthumno, mlad ustvarjalec  planinsko alpinističnih aktivnosti, pisec in planinski filozof. Marja  Štremfelj  svetovno razpoznavna alpinistka, himalajka, Natalija Gros prva dama svetovnega športnega plezanja, Andrej Štremfelj - svetovna legenda himalajizma in alpinizma, Tomo Česen, ki odprl nov list alpinizma in je zaslužen za športno plezanje in organizacijo svetovnih prvenstev v športnem plezanju v Sloveniji. Častni član je tudi Tomaž Jamnik - z osem tisočakom v »žepu«, odličen plezalec, športno društveni delavec. France Benedik kot učitelj profesor skozi 50 let predan delu z mladimi planinci, organizator planinskih šol, taborov, strokovnih planinskih.  Peter Leban -  pospeševalec in organizator planinskih  aktivnosti, Peter Keše alpinist, gorski reševalec, član organov društva vse življenje zvest PD Kranj, Živko Drekonja  - organizator planinstva, oskrbnik, delavec v planinstvu brez pogojevanj, gorski reševalec, odbornik, načelnik sekcije, podpredsednik PD Kranj. Častno članstvo so podelili tudi predsedniku PD mag. Francu Ekarju, saj že več, kot pol stoletja aktivno ozaveščeno deluje in dela za kranjsko in slovensko planinstvo, tudi pri velikih planinskih dejanjih in dogodkih je bil velikokrat ključna osebnost. Ekar pa je v nagovoru opisal slavne dogodke Kranjskega slovenskega planinstva, kajti že v letu 1893 je bilo 10  Kranjčanov načelu z županom Pircem članov SPD. V letu 1894 so napisali že prva pravila za Kranjsko podružnico, vendar se je žal moralo počakati še 5 let na privoljenje takratnih oblasti. Tudi Kranjčan Avgust Sušnik v letu 1882 - 15. februarja naredi prvi registrirani zimski vzpon na vrh Triglava. Močne planinske sledi v Kranju tudi je pustil Kadilnik, ki je služboval v Kranju in enako »Piparji« ki so bili še bolj ta pravi »Joštarji,« kajti pri sv. Joštu  je bilo najmočnejše zbiranje slovenskih planinskih osebnosti. Ni naključje da se v letu 1910 s strani kranjske podružnice financirala, zgradila in odprla Prešernova koča na Stolu. To je tudi v počastitev spomina na »Piparje«, ki so prav na Stolu  dali »besedo«, da se slovensko planinstvo mora organizirano ustanoviti. Ker je bil Ekar pred  sedmimi leti pobudnik , da se krajinski park Savinjsko Kamniške Alpe vendarle uresniči, je to tudi želja in hotenje današnjega sporočila.

Povabilu MDO Gorenjskih PD in  predsedniku PZS se je odzval tudi Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo in v nagovoru utemeljil potrebo in nujo po prijazni in dopadljivi ureditvi planinske infrastrukture, katera izjemnega pomena za  osnovno dolinsko turistično  ponudbo. Slovenija je gorata alpska  izjemno privlačna dežela, dežela sonca, planin in gora in snega, zatorej je potrebno  prav planinstvu namenjati največje pozornosti. Tudi na tem krvavškem gorenjskem planinskem srečanju 2009 je opomnil, da je Ministrstvo za gospodarstvo v aktivni pripravi za septembrski razpis za  PD , ki upravljajo planinske postojanke, kjer  se  predvideva  za 500. 000 EUR povečanja od prvotne vrednosti 1.500.000 EUR.  Za to prepotrebno pridobitev je še posebej izpostavil predsednika PZS, ki se vztrajno in prepričljivo prizadeva, da se bo ta razpis, kar najbolj  učinkovito realiziral in pripomogel k resnično racionalno tudi z prostovoljnim delom obnove, sanacije na planinskih objektih, ki bi tudi  s temi posodabljanji  vplivale na  povečani obisk v planinsko gorskem svetu in s tem  bi bil tudi  lahko posredno  povečan obseg in količinski obisk v osnovni turistični dejavnosti.

Na tem srečanju pa se je direktor direktorata Marjan Hribar dalj časa zadržal z predstavniki PD, predsedniki, ki so tudi obravnavali  vedno večje težave z sanacijami in obnovami planinske infrastrukture, planinskih poti,  postojank.  Tudi situacija ni prijazna do delovnih razmerij  pri oskrbnikih , kjer so dajatve prevelike. Posebej je bilo tudi povedano, da se nobena planinska postojanka ne more vzdrževati  iz lastnega dohodka. Tudi  t.i. literatura  informatika , prospekti, tiskovne konference o  animaciji planinske rekreacije, pohodništva,  pohodi po spominskih tematskih poteh  se zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo izvajati. Gorenjski planinci tudi menijo, da imamo premalo  planinske literature, vodnikov po slovenskih planinskih poteh, transverzalah napisanih v tujih jezikih. V primerljivosti s tujimi specializiranimi založniki smo  povsem na repu. Pri vsem tem pa je dobro, da vemo kje so težave in tudi , da vemo če bi imeli sredstva kaj bi lahko in morali narediti , da bi bil efekt  boljši za vse: državo, turistične organizacije, gorska področja in zaselke.

Srečanje je bilo resnično naravnano pohodniško, kulturno in tudi delovno smiselno.  Ni bilo tudi nobenih očitanj, ker ni bilo veselice in splošne zabave. Se pa tudi ocenjuje, da  so bile ob tem srečanju  gorenjskih planincev tudi učinkovite tiskovne planinske konference in tudi  s tem dosežene aktualne planinke tematike. Tudi nastajajočemu planinskemu muzeju se je v programu in projektu srečanja gorenjskih planincev našlo mesto za promocijo in informatiko  tega sodobnega in aktualnega planinskega hrama - Slovenskega planinskega muzeja.

Info: PD Kranj

https://www.pzs.si/novice.php?pid=4456 20. 4. 2024