PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


sreda, 19. avgust 2009, ob 0. uri

Koncert iz naših krajev

Oddaja Koncert iz naših krajev Radia Slovenije se je v soboto, 15. avgusta 2009, posvetila planinstvu. Oddaja je tokrat potekala iz najvišje planinske postojanke v Sloveniji - Kredarice. Del pogovora, ki je potekal s Triglava, je vodila urednica 1. programa Radia Slovenija. V programu so sodelovali oskrbnik in kuharica planinskega doma na Kredarici, tajnik Planinskega društva Ljubljana Matica Aleš Jenko, vremenarji in znana glasbenika Tomaž Plahutnik in operni solist ljubljanske opere Marko Kobal.

V oddaji pa je sodeloval tudi predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Ekar. V pogovoru z voditeljico programa je predsednik PZS povedal, da planinstva ni brez prisotnosti kulture in umetnosti, tako ne gre brez planinske pesmi, poezije in proze. Zato so taki dogodki, kot je bil sobotni Koncert iz naših krajev za planinstvo še kako pomemben. Na vprašanje, katera gora mu je najbolj pri srcu je odgovoril, da ima vsaka gora svojo privlačnost in lepoto. Na vrhu vsake gore dobimo nove želje, hotenja in cilje za nove poti in smeri za v prihodnje. Voditeljica je postavila tudi aktualno vprašanje, ali bo Aljažev stolp ostal na Triglavu. Predsednik PZS je pojasnil, da zaenkrat kaže tako, da bo stolp ostal na vrhu. Slovenski planinski muzej pa bo verjetnosti dobil čim bolj avtentično kopijo Aljaževega stolpa. Poudaril je še, da o tem ne bo odločal on, niti posamezniki temveč stroka. Mag. Franc Ekar je zbranim predstavil zgodovino Aljaževa stolpa. Aljažev stolp je leta 1893 izdelal klepar iz Vižmarij pri Ljubljani Anton Belec, ki je bil tudi eden izmed ustanoviteljev Slovenskega planinskega društva. 7. avgusta 1895 so prinesli stolp na vrh Triglava, nato so stolp opremljali in utrjevali, da je bil nared 22. avgusta 1895, ko ga je Jakob Aljaž blagoslovil pred množico zavednih slovenskih planincev in slovenskemu planinstvu pripadnih in naklonjenih ljudi. Na sliki iz tistega časa se razvidno vidi, kje je bila prva lokacija, višina Aljaževega stolpa, kot tudi, da ni bilo nobene kamnite betonske škarpe. Na metalni zastavici na vrhu stolpa je bila zapisana letnica 1893 v spomin na prvo ustanovitev in dodeljeno državno cesarsko pravico delovanja Slovenskega planinskega društva.

Planinski večer je potekal v prijaznem vzdušju, obogaten tudi s planinsko pesmijo in glasbo.

https://www.pzs.si/novice.php?pid=4486 3. 5. 2024