četrtek, 18. marec 2010, ob 0. uri
Sonnblick skoraj|
V soboto smo se hrabro odpravili v dolino Rauriser Tal na severno stran Sonnblicka. Odveč je najbrž poudariti, da je do tam 4 ure vožnje. Pridemo na Bodenhaus in naletimo na rampo, zato parkiramo in ob 7 h zjutraj pričnemo s hojo. Po prvih metrih ugotovimo, da smo na višini 1200 metrov po naših podatkih pa bi morali štartati od koče na 1600 metrih. Opazimo, da vozi taksi za 5 eur vendar ga ne izkoristimo ampak tolčemo pešaka po zasneženi cesti proti koči (1. napaka - vzeti bi morali taksi). Po uri tričert pridemo šele na izhodiščno kočo na 1600 metrih v dolini Kolm Saigurn. Po okrepčitvi v koči (zelo lepa tako koča kot oskrbnice) nadaljujemo proti naslednji koči. S Perotom nama je na smučeh lažje, Dean in Matej pa gazita - herojsko. Po slabih dveh urah smo na naslednji koči, kjer vse bolj naletava sneg. Dobro uro kasneje na 2500 metrih smo obrnili, zadnja dosežena vzpetina je kota 2393 na začetku ledenika Goldergkees. Razlogi za obrat so bili predvsem v zelo slabi vidljivosti, ki je postavila pod vprašaj varno orientacijo na ledeniku. S Perotom sva pripela smuči in odvriskala v dolino. Razmere za smuko zelo dobre, pršič na trdi podlagi. Na Neufreundhaus na 1600 metrih sva počakala še Deana in Mateja, spili smo nekaj piva in pojedli gulaschsuppe. Ker Murphy je se je ob prihodu v kočo vrh Sonnblicka razkadil. Za vrh sta nam zmanjkali ravno dve jutranji izgubljeni uri. Za vzpon na Sonblick s severa je smiselno na pot popoldan, prenočiti v Kolm Saigurn in zjutraj napasti goro. Kolm Sigurn je obdan s številni slapovi in je odlično izhodišče za vikend tečaj za vse možne zimske aktivnosti. Sledil je sestop (peš uro, s smučmi 10 min). No pa še par urc vožnje in smo bili doma. Slike so v galeriji.
Ožbej |
|
