sobota, 15. maj 2010, ob 0. uri
Elbrus|
| Konec aprila sem bil Ožbej v Rusiji z namenom osvojitve Elbrusa. Leteli smo z Dunaja, preko Moskve v Minerylne Vodi. Prvo aklimatizacijo smo opravili na enega od predvrhov Chegeta 3700 m. Z vrha odlična smuka do doline, zgoraj novozapadle že rahlo preobraženi pršič, spodaj pa mestoma ubijanje po velikih kupih smučišča. Naslednji dan smo z gondolo odšli na postajo Mir in se smučmi povzpeli najprej na sodčke potem pa še do koče Diesel. Tretjo in najpomembnejša aklimatizacijo nam je slabo uspela in na 4500 metrih. pod Paštukovimi skalami smo že obrnili zaradi zelo močnega vetra. Isti dan so nemci tiščali proti vrhu in dve dekleti sta pokasirali črn nos, po licih so vsi omrznili. Sledil je dan počitka, ki smo ga izkorisitili za smučanje do srenje postaje in počasen povratek na smučeh na sodčke. Vrh smo napadli na četrtek. Zjutrja najprej mrzlo potem pa v bistvu zelo vroč sončen da z malo vetra. Na ravnem delu prečnice na sedlu 5400 metro visoko (200 višinskih pod vrhom, slabi dve uri) me je tako navintala višinska bolezen, da sem bil primoran obrniti (obračalo nas je 5). 8 je uspelo priti na vrh v izjemno lepem vremenu. Spoznal sem, da nimam pojma o prehrani v visokih gorah in da bo treba tudi višino bolj naštudirat. Škoda za zadnjo aklimatizacijo, ki nam ni uspela po planu in realno meni tudi odnesla vrh. Odsmučal sem izpod Paštukovih skal. Naslednji dan smo se vrnili v dolino. Zadnji dan pred odhodom pa še enkrat na postajo Mir od katere smo dobro aklimatizirani odrveli na Priut 4100 m v eni uri (prvi dan smo za ta isti del potrebovali skoraj dve uri in pol). Sledila je nepopisljivo odlična smuka po ledeniku Elbrusa, kaj takega že dolgo ne!!!! Sledil je povratek domov. V prihodnjih letih bo treba ponoviti vajo :). |
|
