PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


ponedeljek, 6. september 2010, ob 0. uri

Plezališče Vipavska Bela - dosežek sezone

Poobjava članka Dušana Škodiča na www.gore-ljudje.net

Žal gre za početje, s katerim se ne bomo hvalili ne doma, ne v tujini

Je že tako, da počasi preraščamo ta planet in da smo si ga nekako dolžni deliti v uporabo. Tako tudi plezalci, planinci, izletniki, kmetje, prašiči ...

Pride sobota in netipična slovenska familija, ki ni obremenjena s potrošniško mrzlico, se namesto v šoping, odpravi nekam v naravo. Kot cilj si izbere zanimivo sotesko Bele. Vanjo kaže lesena tabla, a ker je Vipavska Bela naše znano plezališče, doživi bolj malo neplezalskega obiska, sploh to velja za zgornji sektor, ki je težje dostopen. Ta se nahaja višje nad glavnim plezališčem (verjetno gre za sektor Nad vodo), označeno na karti z rdečim krogom.
Ko človek pride do tja, lahko samo osupne nad razglednico: na eni strani previsne stene, ki rastejo naravnost iz vode in na nasprotni strani nekaj ravnega prostora, improvizirana miza in klop ter vse naokoli svinjarija, da te kap. Razni odpadki ležijo naokoli po grmovju, hrana iz konzerv ni bila do konca pojedena in sedaj se na njej pasejo muhe, smrdi pa kot v svinjaku ...

Dosežek sezone iz naslova torej ni nič pretresljivega, bolj začudenje, kako se je uspelo spraviti toliko prašičev v tako ozko sotesko - in to le nekaj mesecev po vseslovenski prostovoljni akciji Očistimo Slovenijo in komaj minuli Očistimo naše gore. Da te akcije vzgojno ne bodo uspešne, je itak vedel vsak malenkostno realen prostovoljec, ki je pobiral smeti za tistimi, ki malomarno svinjajo kakor jim pade iz rok.
Seveda ob tem ne morem mimo občasnih sporov z lastniki zemljišč, na katerih se plezališča nahajajo. Na forumih je dostikrat zaslediti komentarje o zagamanih kmetih, ki otežujejo dostop ali preganjajo plezalce. Bi morali biti pa res še dosti bolj zagamani, da bi mirno trpeli takšno početje!
Kdo so bili »heroji«, ki so tam pred kratkim lezli tako težke smeri, da si zaradi izčrpanosti niso zmogli obrisati niti lastne riti, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Prav tako nam ne bo jasno nekaj drugega. Heroji, ki zmorejo bingljati s previsa na enem prstu, morda zaradi napornih treningov res niso imeli časa razviti svoje ekološke zavesti. Ampak, da se jim ne gravža plezati v takem svinjaku - tega niti jaz zagamanec ne zastopim. Upam, da se v tem plezališču resnično počutijo tako kot doma!

Dušan Škodič

https://www.pzs.si/novice.php?pid=5137 19. 5. 2024