V okviru zaključka predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji je na Brdu pri Kranju od 8. - 9. marca 2011 potekala XI. Alpska konferenca. Udeležili so se je ministri za okolje in predstavniki alpskih držav (to so Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Švica, Slovenija), ki so odločali o nekaterih pomembnih odločitvah o Alpski konvenciji, mednarodni pogodbi za trajnostni razvoj v Alpah.

Alpske konference, najvišjega organa odločanja Alpske konvencije, so se udeležile tudi nekatere organizacije s statusom opazovalk (CIPRA, CAA ...).

V času slovenskega predsedovanja konvenciji (2009-2011) je bil poudarek na praktičnem izvajanju konvencije, zlasti na regionalni in lokalni ravni, za slogan pa si je Slovenija izbrala "Alpe, kot razvojni potencial Evrope - skupna prihodnost".

Makroregionalna strategija za Alpe - Alpska konferenca se je odločila, da se intenzivno vključi v razpravo o možni prihodnji evropski makroregiji za Alpe, glede na dejstvo, da je Alpska konvencija že ustaljen forum teritorialnega sodelovanja. Zato je sprejela deklaracijo in ustanovila delovno skupino v okviru Alpske konvenciji, ki ji bodo predsedovale tri pogodbenice (Švica, Slovenija in Italija).

Podnebne spremembe - Alpska konferenca je potrdila svojo pripravljenost za izvajanje Akcijskega načrta za podnebje v Alpah iz leta 2009 in nadaljnjo zavezo za čim večje zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na alpskem območju.

Veliki plenilci in parkljasta divjad (medvedi, volkovi itd.) - zavzemali se bodo za večsektorski, globalni in čezmejni pristop na področju velikih plenilcev in parkljaste divjadi, v tesnem sodelovanju z lokalno družbo.

Voda - sprejeli so smernice za uporabo malih hidroelektrarn v Alpah. To je pomemben korak pri iskanju ravnovesja med izkoriščanjem obnovljivih virov energije in potrebo po varovanju naravnih in krajinskih virov.

Hribovsko kmetijstvo - ustanovljena je bila nova platforma, ki se bo pod avstrijskim predsedstvom ukvarjala s to tematiko.

3. Poročilo o stanju Alp: ‘Trajnostni razvoj podeželja in inovacije' - je plod dveletnega dela delovne skupine strokovnjakov iz vseh alpskih držav. Predstavljeno in sprejeto je bilo na Alpski konferenci, objavljeno pa bo predvidoma v naslednjih tednih. Naslednje poročilo o stanju Alp se bo osredotočilo na temo trajnostnega turizma.

Večletni program dela za naslednjih pet let (2011-2016) bo obsegal 5 strateških prednostnih področij: demografski razvoj, podnebne spremembe, turizem, biotska raznovrstnost in promet.

Zelo velik problem Alpske konvencije pa je neratificiranje protokolov v določenih državah, podpisnicah Alpske konvencije, in posledično ignoriranje teh pomembnih protokolov.

Eden od dosežkov slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji je širitev na območje dinarskega loka (Slovenija predstavlja naravni most med Alpami in Dinarskim gorstvom), tako je ob zaključka predsednikovanja potekala tudi I. Dinarska konferenca, na kateri so ministri dinarskega območja razpravljali o mednarodnih gorskih partnerstvih - pomenu skupnih regionalnih politik in razvojnih strategijah na gorskih območjih. Predvsem pa je bilo govora o možnem sodelovanju držav na tem področju in v kakšnem obsegu bi to bilo. Predsednikovanje je za leto dni prevzela Slovenija, prva konferenca pa bo v Albaniji naslednje leto. Ob koncu I. Dinarske konference so države Albanija, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Kosovo in Slovenija podpisale resolucijo o sodelovanju na Dinarskem gorstvu.

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je dejal: "Leto 2011 bi v Sloveniji brez zadržka lahko poimenovali tudi »alpsko leto«, saj v njem obeležujemo dve pomembni obletnici,to je 20. obletnica Alpske konvencije in 30. obletnica ustanovitve Triglavskega narodnega parka. Želimo si, da bi se začete aktivnosti nadaljevale tudi v prihodnje, predvsem z vidika prihodnosti Alpske konvencije in njene regionalne dimenzije, na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb, aktivnega sodelovanja v okviru konkretnih projektov tako znotraj alpskega prostora kot v sodelovanju z Dinarskim gorstvom. Menim, da bi na tak način zagotovili učinkovito uporabo razvojnih potencialov alpskega prostora in učinkovitejše izvajanje Alpske konvencije v praksi."

Ob koncu konference, 9. marca, je minister za okolje in prostor Roko Žarnić predsedovanje Alpski konvenciji do konca leta 2012 predal vodji švicarske delegacije Robertu Reichu. Švica bo v času predsedovanja pripravila dva glavna dogodka - trajnostno konferenco o gorskih območjih (10. - 12. 10. 2011) in XII. Alpsko konferenco (jesen 2012).