Med 24. in 30. julijem je v mestecu Walchsee na Tirolskem potekal tradicionalni plezalni tabor alpinističnih družin. Kot vsako leto je tudi tokrat udeležbo močno prikrojilo vreme oz. bolj natančno neugodna vremenska napoved. Kot vedno se je nato pokazalo, da nikoli ni tako slabo in vsak dan nas je spremljalo tudi sonce. Zaradi omenjenega se je namesto prijavljenih 26 družin tabora udeležilo »le« 15 družin iz osmih različnih alpinističnih odsekov. Primerno glasnost na tabornem prostoru je tako vzdrževalo kar 49 udeležencev.

Zasedli smo severni del kampa Seespitz, ki leži direktno ob jezeru. Kljub temu, da se je kamp izkazal kot zelo primeren za družinski obisk, pa ga le težko toplo priporočimo, saj so se njegovi upravljalci bolj kot s skrbjo za goste izkazali s skrbjo za pridobljene evre. Na taboru smo vsak dan izvedli vsaj kakšno od predvidenih aktivnosti. Tako so otroci že na začetku ob animaciji vzgojiteljice izdelali taborno zastavo, ki je s tabornega prostora odgnala še zadnje preostale goste. Dva večera smo si popestrili s palačinkami, ki so jih peki simultano pripravljali na štirih gorilnikih, tako da smo prvič uspeli porabiti pet kilogramsko Nutello. Med skupinskimi aktivnostmi velja omeniti izlete v bližnja plezališča, pohode do gorskih koč v okolici, obisk plezalne stene v Innsbrucku, ki so si ga brez dvoma zapomnili vsi takrat prisotni plezalci na steni, ter ustvarjalno dopoldne z vzgojiteljico. Kljub nestabilnemu vremenu je bilo poleg vzponov v plezališčih opravljenih tudi nekaj vzponov do VII. težavnostne stopnje v pogorju Wilder Kaiserja. Iz kampa smo se vsi, predvsem pa otroci, v dežju odpeljali bogatejši za marsikatero dogodivščino in spretnost.

Na koncu se iskreno zahvaljujemo Komisiji za alpinizem pri PZS, ki je letos, kljub slabšim gospodarskim trendom, tudi finančno podprla akcijo in s tem omogočila bogatejši program in sladkanje otrok s sladoledom. Vsekakor upamo, da bo tabor, kot osnovna akcija na področju »družinskega alpinizma«, deležna podpore tudi v prihodnje.