nedelja, 28. avgust 2011, ob 0. uri
Mladinsko svetovno prvenstvo v športnem plezanju Imst 2011|
Tekmovanje se je začelo že v četrtek 25. pri dobrih 30 stopinjah celzija s prvo kvalifikacijsko smerjo. V enakih razmerah se je nadaljevalo tudi v petek z drugo kvalifikacijsko smerjo. Slovenci so bili uspešni in večina se jih je uvrstila v sobotni polfinale. Edini čisto na vrhu pa je bil član ŠPO Radovljica Domen Škofic.
V soboto se je začelo vse znova. Najboljših 26 iz vsake kategorije se je potegovalo za vstop v elitno osmerico finalistov. Popolnoma novo je bilo tudi vreme. Ko smo ob začetku tekmovanja prispeli na prizorišče, je močno deževalo pri temperaturui komaj kaj nad 10°C. Štirje slovenci so "preživeli" ta del, Domen pa je še vedno ohranjal vodilni položaj. Drugo mesto v svoji skupini si je priboril Jure Raztresen in pokazal, da tudi on lahko cilja visoko.
Pravi slovenski praznik se je začel zvečer, ko je sonce zašlo in so na prizorišču dogajanje osvetljevali le še žarometi. Tokrat so mladinci plezali pred kadeti. Med mladinci so nastopili trije Slovenci. Sergej Epih je imel smolo in končal predčasno. Urban Primožič je na koncu zasedel 6. mesto. Jure Raztresen je plezal predzadnji in edini do tedaj našel pot čez past dobrih 5 metrov pod vrhom 21 m visoke stene. Po nastopu vodilnega v kvalifikacijah je postalo jasno, da je Jure že drugič zapored postal mladinski svetovni prvak. Slovensko slavje se je začelo.
Kadeti so nastopili na isti smeri kot mladinci. Razlika je bila le v tem, da so temperature še malo padle in bi ne delale težav niti prirediteljem smučarskega tekmovanja. Kadeti so v tej generaciji vsaj enakovredni mladincev, vendar prvih sedem nastopov v Imstu tega ni kazalo. Večina je odnehala že pred omenjeno pastjo. Spraševali smo se že, če morda dogajanja ne krojijo zimske razmere. Zadnji tekmovalec pa nam je pokazal, da so razmere za najboljše postranska stvar.
Domen je nastop že začel zelo očitno sproščen. S tekočim in natančnim plezanjem je z lahkoto dosegel kritično mesto, brez težav prišel čez past in takoj zatem začel proslavljati zmago. Njegovo nadaljevanje do vrha je izgledalo enostavno - kot bi bilo namenjeno le temu, da huronsko navijanje zbrane množice novega svetovnega prvaka ponese proti vrhu. Tako smo videli tudi edini osvojeni vrh v finalu. Domen bi gladko zmagal tudi v absolutni mladinski konkurenci. S tega vidika je le ponovil sliko izpred dveh tednov, ko je na istem prizorišču na tekmi evropske mladinske serije prav tako splezal najvišje od vseh mladincev.
Nadaljevanje v poznih večernih urah je bilo fantastično. Na stopničkah smo dvakrat gledali slovenskega svetovnega prvaka in dvakrat smo poslušali slovensko himno. Prvič smo jo slišali tudi v čast člana ŠPO Radovljica - svetovnega prvaka. Vsega tega se ne da opisati. Enostavno moraš biti zraven. Mi smo na srečo bili. |
|
