torek, 30. avgust 2011, ob 0. uri
Paolo Rodela VIII+(VII, A0),450m, Punta Fiames, Dolomiti|
Pretekli konec tedna smo se jaz Dejan in Stanka ponovno odpravili v Dolomite. Štartali smo v petek zvečer in se pod Tre Cime pripeljali ravno dovolj pozno, da nam ni bilo potrebno plačati zlatih 6 kilometrov, ki podnevi stanejo kar 22€. Sicer so postavili zapornice, kjer pa v nočnih urah, ko ni več čuvaja, le vzameš listek for free:) Večer je še obetal lepo soboto in dovoljeval spanec pod zvezdami. Zjutraj pa me je dež pregnal v avto in načrte v severni steni Zahodne Cime je odneslo sobotno nestanovitno, aprilsko vreme. Dan smo tako preživeli večinoma na Cortinskih ulicah in v dragih barih. Proti večeru se je vreme izboljšalo, vendar smo zaradi precejšne ohladitve misel na severne stene opustili in v vodničkih začeli iskati južne destinacije. Nevede smo se zagledali v Punto Fiames in šele čez čas ugotovili, da gora leži ravno nad Cortino. Od treh smeri v vodniču smo izbrali Paolo Rodelo, ki je z enim raztežajem VIII+ in drugimi V,VI in VII nekako zadovoljila vse.
Zjutraj se nam zaradi mraza ni preveč mudilo, in smo tako v smer vstopili okrog 9 ure. Prvih 150 metrov trojke smo splezali nenavezani. Odlična skala je navudševala že v spodnjem delu smeri. Pod prvimi težjimi raztežaji smo se navezali. Vse raztežaje do velike strehe sem plezal v vodstvu, in tako prvič v hribih okusil 6 in 7. stopnjo. Pod streho kjer je težavnost ocenjena z VIII+ pa sem vodstvo prepustil Dejanu, ki je detajl tudi prosto preplezal. Midva s Stanko pa sva se poslužila kompletov. Do vrha sta nato le še dva lažja raztežaja 5 in 4 stopnje. Plezali smo 5 ur.
Celotna smer me je zaradi nadpovprečno dobre skale popolnoma navdušila, plezat tako kompaktno skalo pa je čisti užitek...južne stene v jesenskem soncu pa so balzam proti mrzlim severnim v poletni vročini, ki jo lahko le slutiš tam nekje izven sence.
Boštjan |
|
