Minulo je 30 let, veliko in malo. Od tistih, ki smo se takrat zbrali v Logarski dolini nas je danes še peščica. Prihajajo pa novi, tradicija ostaja, se ohranja in upajmo, da bo ostala! Letos so nas zapustili štirje: Dr. Ivo Valič, dr. Jože Andlovic, Jože Pintar in Janez Frelih. Bili so moji prijatelji in ostajajo nepozabni. Z Janezom Frelihom sva avgusta 1948 ponovila do takrat za naše razmere prvo pravo šestico, Aschenbrennerja.
Tudi tokrat nas je malo presenetil sneg, podobno kot pred tremi leti na Vršiču. Vendar ni bilo toliko problemov . Dan prej so se tod naokoli še sprehajali v kratkih hlačah...
V notranjosti koče je bilo toplo in France je vodil srečanje.
Vzdušje pri mizah postaja živahno in prihajajo novi. Nisem vseh štel. Bilo pa nas je za velik šolski razred.
Po prikazu posnetkov Martine Čufar, kar je bilo brez dvoma nekaj novega, so tekli pogovori naprej. Za mene osebno pa zares nekaj impozantnega - plezanje granitnega monolita Capitain v ZDA. Na zadnji sliki trije najstarejši, ki so po lepi predstavitvi Martine Čufar še ostali pri mizi.
Naslednjega dne, nas je ostalo še nekaj. Verjetno pa bo vodstvo nadaljnega vodenja naših srečanj prevzel Mikec. France je še čil, toda kot vsi starejši, enkrat je pač treba »pomladitev«. Bravo France. Nepozabna bodo ostala Tvoja vodenja in še posebej tista na Južnem Tirolskem letos junija.
Upajmo, da se bomo še dolgo srečavali. To je želja nas vseh!
Besedilo in fotografije: Rado Kočevar
| 
