Ob tem so podelili tudi Slomškova priznanja. Zbrane so nagovorili podpredsednik Državnega zbora mag. Vasja Klavora, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Borut Peršolja in predsednik Mohorjeve družbe Celovec Jože Kopeinig. Kulturni program pa sta sooblikovala Ljoba Jenče, svobodna umetnica in Pavle Ravnohrib, igralec.
O knjigi in avtorju: V VABILU.
Celovec 2011: Mohorjeva družba, 264 strani, ISBN 978-3-7086-0632-3, cena 42 €
Nekaj utrinkov s predstavitve knjige v Državnem zboru, foto Adrian Kert
Nagovor podpredsednika PZS Boruta Peršolje na predstavitvi knjige Helmuta Teissla Julijske Alpe, Državni zbor, 18. oktober 2011, v imenu Planinske zveze Slovenije, ob 160. obletnice ustanovitve Mohorjeve družbe Celovec:
Spoštovani!
Gorska območja so pomemben vir pitne vode, obnovljivih virov energije, rudnin, gozda in kmetijskih pridelkov. So del občutljivega planetarnega ekosistema, območje neprecenljive biološke raznovrstnosti in osupljivih prilagoditev na zahtevne razmere ter življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Gorska območja so bila skozi zgodovino zaznamovana s slabo prometno prehodnostjo in obmejnostjo, saj po gorah pogosto potekajo jezikovne, kulturne, narodnostne in državne meje. Ta območja so se ohranila kot starodavna žarišča bogate kulturne dediščine domačega prebivalstva.
O vsem tem govori izjemna knjiga, ki jo danes predstavljamo.
Če v Sloveniji gorska območja primerjamo z ostalimi pokrajinskimi tipi, izstopajo gore zaradi izoblikovanosti površja oziroma razčlenjenosti. Alpski svet obsega 42 % površine Slovenije, v 2218 naseljih živi kar 924.174 prebivalcev (47 % vsega prebivalstva Slovenije). V zadnjih desetletjih so gorske pokrajine postale turistično in rekreacijsko območje, ki ga vsako leto obiščejo milijoni ljudi. Prav zaradi množičnosti turizem in rekreacija s svojim nepremišljenim razvojem marsikje po svetu ogrožata prav tiste danosti, ki jima omogočajo obstoj. Čeprav so bila gorska območja v preteklosti prva deležna zakonskih zaščit (narodni parki), pa to za njihov nadaljnji obstoj ne zadošča več.
Dokumentarec pravkar povedanih dejstev zaživi pred nami v delu Helmuta Teissla.
Gorništvo je športna, gospodarska, raziskovalna, naravovarstvena in kulturna dejavnost povezana z gorsko naravo. Povezuje gorništvo, alpinizem, športno plezanje, turno smučanje, turno kolesarjenje in druge gorske športe. Gorništvo temelji na doživljanju narave kot posebne vrednote, ima neprecenljiv pomen za ohranjanje kulturnega in etičnega odnosa ljudi do narave in je marsikje v svetu eden od temeljev okoljevarstvenega gibanja. Poleg tega, da krepi zdravje in izboljšuje počutje ljudi, vzpostavlja tudi občutek odgovornosti za družbo.
Odlična fotografija se zdi kot reklama za gorništvo, ki naj bi bilo kraljestvo svobode. Vendar ne gre za reklamo: gre za življenje, gre za občutke, ki so jih znali zabeležiti že Julius Kugy, Janko Ravnik, pa Jaka Čop, Stane Klemenc, Matevž Lenarčič, Jože Mihelič, če omenim le nekatere. Današnja predstavitev je nekaj posebnega tudi zato, ker o naših Julijskih Alpah govori mojster iz Beljaka. Nekdo, ki je prečkal mejo, da bi nam pokazal, da meja ni. Da smo samo ljudje, ki živimo v čudoviti naravi.
V imenu Planinske zveze Slovenije čestitam avtorju za izjemno delo, založbi pa za zavedanje, da so gore pomemben del slovenske nacionalne identitete. Tiste, ki jo oblikuje tudi Mohorjeva družba, spremljevalka in žlahtna utrjevalka slovenstva.
Podpredsednik PZS Borut Peršolja |
