Slovesnost, ki so se je udeležili številni alpinisti, gosti in ljubitelji gora doma in v Nepalu, so pripravili Konzulat Nepala v Sloveniji ter Planinski zvezi Nepala in Slovenije v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. Nepal, deželo ob vznožju Himalaje, zaznamujejo številna bogastva - starodavne kulture, zgodovina, jeziki, izročila in osupljiva narava s prostranimi v večni led okovanimi gorami. Slovenijo in Nepal združuje marsikaj, najbolj pa gotovo ljubezen do gora. In ta večer je bil posvečen Nepalu in slovenskemu prijateljstvu s to čarobno gorsko deželo ter, kot je dejal ob koncu podelitve častni konzul Nepala v Sloveniji mag. Aswin Shrestha, zmagi slovenskega alpinizma, ki je bistveno zaznamoval tako Nepal kot svetovni alpinizem.
V nagovoru sta tako častni konzul Nepala v Sloveniji mag. Aswin Shrestha kot tudi predsednik Planinske zveze Nepala Zimba Zangbu Sherpa poudarila pomen povezanosti obeh dežel in planinskih zvez, predvsem pa prispevek Planinske zveze Slovenije k varnejšemu delu domačinov na odpravah visoko v gorah. K slednjemu je prispevala predvsem slovenska gorniška šola v Manangu, sta dejala. Zahvalila sta se slovenski vladi za podporo in Planinski zvezi Slovenije, ki je gorniško šolo na pobudo alpinista Aleša Kunaverja ustanovila in kjer vse od leta 1979 potekajo tečaji za vodnike. Slovenska gorniška šola v Manangu je bila prva šola za vodnike, ki je bila zgrajena v Nepalu, Planinska zveza Slovenije pa prva planinska zveza, ki se je povezala s Planinsko zvezo Nepala in želela s pomočjo izobraževanja domačinom omogočiti možnost boljšega življenja in čim manj nesreč pri delu na odpravah.
Predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik pa je poudaril, da je slovenski narod tudi eden redkih svetovnih narodov, ki je predstavljen v planinskem muzeju v Pokhari, za kar so poskrbeli ravno Planinska zveza Slovenije in slovenski alpinisti. Ob petkovem svečanem dogodku se je predsednik Rotovnik zahvalil častnemu konzulu Shresthi, predsedniku Zimbi Zangbu Sherpi in tudi vsem slovenskim alpinistom, ki so ime Slovenije ponesli v svet.
Priznanja je alpinistom podelil častni konzul Nepala v Sloveniji mag. Aswin Shrestha v spremstvu predsednika Planinske zveze Slovenije Bojana Rotovnika. Prejeli so jih naslednji alpinisti z vzponom na Everest, ki so ponesli Nepal in slovenski alpinizem v svet: Andrej Štremfelj, skupaj z Nejcem Zaplotnikom sta bila prva Slovenca na vrhu Sveta (Andrej je edini Slovenec z dvakratnim pristopom na vrh Everesta); Andrejeva žena Marija Štremfelj (z možem Andrejem sta na Everestu stala kot prvi zakonski par na svetu), Viki Grošelj, Davo Karničar, Tadej Golob, Matej Flis, Gregor Lačen in Tomaž Jakofčič, ki je opravil prvi slovenski vodniški vzpon na vrh Everesta.
(vse obrazložitve ob prejemu sledijo spodaj)
Ob izteku nepalskega leta turizma sta se nepalska država in Planinska zveza Nepala želeli s častnimi priznanji oddolžiti tudi tistim Slovencem, ki so bistveno prispevali k razvoju gorskega turizma v Nepalu, predvsem pa k varnejšemu delu domačinov visoko v gorah. Iz rok predsednika Planinske zveze Nepala Zimbe Zangbu Sherpe in častnega konzula Nepala v Sloveniji mag. Aswina Shresthe so častna priznanja prejeli naslednji funkcionarji, člani in inštruktorji Planinske zveze Slovenije: predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, nekdanji predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar, dolgoletni vodja slovenskih himalajskih odprav Tone Škarja, pa Bojan Pollak, dolgoletni in že legendarni inštruktor v šoli za višinske nosače in gorske vodnike v Nepalu - na izobraževanjih, ki so dediščina Aleša Kunaverja in njegove želje, da bi gorniška znanja čim prej prenesel na nepalske domačine. V imenu pokojnih alpinistov Aleša Kunaverja in Zorana Jerina, ki je bil pobudnik prve odprave v Himalajo (Kangbačen 1965), sta priznanji prevzeli Aleševa žena Dušica Kunaver in Zoranova hči. Častno priznanje je prejela tudi Dušica Kunaver, skrbnica neprecenljive dediščine svojega pokojnega moža Aleša in avtorica številnih knjig o slovenskih in nepalski kulturni dediščini.
V kulturnem programu so sodelovali kitarist Rawi Shrestha, flavtistka Anita Prelovšek ter dr. Lasanthi Manaranjanje Kalinga Dona in Vasja Štukelj, ki so slovesnemu dogodku vdihnili še pravo nepalsko-slovensko kulturno doživetje.
----------------------------------------------------------
Slovenski alpinisti, ki so se povzpeli na vrh Sagarmathe oz. Everesta, kot so najvišjo goro sveta poimenovali britanski raziskovalci, so:
1. Jernej Zaplotnik, na Everest se je povzpel 13. 5. 1979 (pokojni)
2. Andrej Štremfelj, 13. 5. 1979, drugič 7. 10. 1990
3. Stane Belak, 15. 5. 1979 (pokojni)
4. Viki Grošelj, 10. 5. 1989
5. Marija Štremfelj, 7. 10. 1990
6. Janez Jeglič, 7. 10. 1990 (pokojni)
7. Franc Pepevnik, 22. 5. 1997 (s kitajske strani)
8. Pavle Kozjek, 23. 5. 1997 (pokojni)
9. Davo Karničar, 7. 10. 2000
10. Franc Oderlap, 7. 10. 2000 (pokojni)
11. Tadej Golob, 9. 10. 2000
12. Matej Flis, 9. 10. 2000
13. Gregor Lačen, 9. 10. 2000
14. Viki Mlinar, 21. 5. 2005 (s kitajske strani)
15. Marko Lihteneker, 21. 5. 2005 (pokojni)
16. Roman Benet (IT, rojen v Mojstrani), 17. 5. 2007 (s kitajske strani)
17. Tomaž Jakofčič, 19. 5. 2009 (vodniška tura)
Besedilo in foto Zdenka Mihelič
--------------------------------------------------------------------
OBRAZLOŽITVE PRIZNANJ:
1. ANDREJ ŠTREMFELJ (na Everestu: 13. 5. 1979, drugič: 7. 10. 1990)
Andrej Štremfelj je diplomiral na Fakulteti za telesno kulture v Ljubljani, je gorski vodnik, več let je bil načelnik Komisije za alpinizem PZS. V zgodovino slovenskega alpinizma se je vpisal 13. maja 1979, ko sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca stopila na vrh Mount Everesta.
2. MARIJA ŠTREMFELJ (7. 10. 1990)
Marija Štremfelj je diplomirala na Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Skupaj s soprogom Andrejem je leta 1990 osvojila vrh Mont Everesta - tako sta postala prvi zakonski par, ki se je povzpel na vrh najvišje gore sveta. Ni le odlična alpinistka, ampak se je posvetila tudi športnemu plezanju; leta 1990 je zmagala tudi na tekmovanju Rock Masters.
3. VIKI GROŠELJ (10. 5. 1989)
Viki Grošelj je bil leta 1975 prvič v Himalaji, na odpravi na prvi slovenski osemtisočak, na Makalu, in uspelo mu je doseči vrh. Everest je osvojil leta 1989. Poleg Everesta mu je uspelo stopiti na vrhove še devetih osemtisočakov. Na Čo Oju je bil dvakrat, tako je za njim 11 vzponov na deset različnih osemtisočakov. Član ali vodja več kot dvajsetih odprav v Himalajo. O svojih doživetjih v Nepalu je napisal več knjig ter posnel več filmov za TV Slovenija. V dobrih tridesetih letih je navezal številne stike z nepalskimi domačini in večina jih je prerasla v trajna in dragocena prijateljstva, kar se mu zdi vsaj tako pomembno kot samo plezanje na himalajske vrhove.
4. DAVO KARNIČAR (7. 10. 2000)
7. oktobra leta 2000 se mu je posrečil zgodovinski podvig: prvi smučarski spust z vrha Everesta vse do baze v neprekinjenem smučanju. Ob športno raziskovalnih obiskih Nepala mu zelo veliko pomeni projekt leta 2001. Takrat so štirje učitelji smučanja s pomočjo Mednarodnega olimpijskega komiteja in donatorjev na območju Sholo Khumbua izvedli prvi smučarski tečaj za otroke iz okraja Namche Bazar.
5. TADEJ GOLOB (9. 10. 2000)
Alpinist, novinar, pisatelj, fotograf - predvsem in še vedno alpinist, ki je oktobra 2000 osvojil vrh Everesta preko Južnega sedla.
6. MATEJ FLIS (9. 10. 2000)
Član Alpinističnega kluba Črna na Koroškem, ki se je prav tako povzpel na vrh Everesta 9. oktobra leta 2000 preko Južnega sedla.
7. GREGOR LAČEN (9. 10. 2000)
Gregor Lačen pleza od leta 1992, član Alpinističnega kluba Črna na Koroškem je od leta 1993. Registriran alpinist od leta 1994. Do sedaj je opravil preko 600 vzponov in se udeležil štirinajstih odprav. Tudi on je dosegel vrh Everesta oktobra leta 2000.
8. TOMAŽ JAKOFČIČ (19. 5. 2009)
Tomaž Jakofčič je poklicni gorski vodnik, član Akademskega planinskega društva iz Ljubljane. Opravil je vrsto odličnih vzponov v Himalaji in Patagoniji, leta 2009 pa prvi slovenski vodniški vzpon na vrh Everesta, kamor je pripeljal svojega klienta.
 Vabilo na podelitev (148,28 KB) |
Vabilo na podelitev