V lanskem letu je bil tvoj največji dosežek verjetno prvenstveni vzpon K7 West (VI A2 M5, 1600 m, višina vrha 6858 m). Kako je bilo prvič okusiti višino in plezati na njej tehnično zahtevno zahtevna mesta? Je bilo tako, kot si si predstavljal, ali te je vzpon in vsa odprava, kaj presenetila?

Presenečenja na tej odpravi so bila izrazito pozitivna. Imeli smo se super. Samo navajanje na višino in plezanje na njej pa je potekalo nekako po pričakovanjih. Opravili smo veliko aklimatizacijskih vzponov, zato večjih težav z višino nismo imeli.

Glede na ta vzpon in na še nekaj drugih v lanskem letu se zdi, da si naredil velik korak naprej. Kaj je vplivalo na to: več treninga, večja motivacija, ali kaj drugega?

Nekih drastičnih sprememb pri treningu in mojim načinom ukvarjanja z alpinizmom nisem storil. Morda se je vse skupaj dobro poklopilo, ne vem. Tudi sicer pa se mi ne zdi, da bi naredil ne vem kako velik skok naprej, svoje plezanje do sedaj vidim bolj kot neko zmerno konstantno razvijanje.

Svoje najtežje vzpone si opravil v navezi z Nejcem Marčičem. Gotovo se dobro razumeta ampak vseeno: koliko ti pomeni pravi soplezalec?

Res je veliko večino svojih vzponov sva opravila skopaj z Nejcem. Najini pogledi na alpinizem so si zelo podobni, predvsem pa se oba smejiva istim šalam in bedarijam. =) 
Da se s soplezalcem dobro razumem, je zame zelo pomembna stvar, ki postane še pomembnejša pri zahtevnejših, daljših vzponih.

Tudi glede na tvojo trenutno dejavnost bi rekel, da ti zimski alpinizem zelo ustreza. Pravkar si opravil zimsko ponovitev Čopovega stebra, pa tudi pred tem si bil v tej zimi zelo dejaven ...

... Spomnim se, kako so na alpinistični šoli omenili, da je zimski alpinizem (sneg, led in skala skupaj) nekako najbolj kompleksna oblika alpinizma. To se mi je zelo vtisnilo v spomin in morda je tudi to razlog, da mi je zima zelo všeč.

Nekje si dal vedeti, da te v prihodnosti spet vleče v Himalajo. Imaš že jasno začrtano pot, oz. kaj te zanima, ali še »tipaš« po najvišjem gorovju sveta?

Moje poznavanje in izkušnje plezanja na visoke vrhove v Himalaji je še povsem v povojih. Imam pa željo po plezanju na visoke gore, ki počasi riše tudi ideje o prihodnjih ciljih.

Z Nejcem Marčičem sta lani (podobno kot Luka Lindič pred dvema letoma) obudila že skoraj nekoliko pozabljeno alpinistično zvrst povezovalnih vzponov, ki je bila nekoč precej popularna med najboljšimi alpinisti pri nas in v tujini. Sta se za povezavo treh Skalaških smeri odločila zgolj zaradi treninga za odpravo?

Glavni razlog za ta vzpon je bil gotovo trening. Naše gore se po višini svojih sten, seveda ne morejo primerjati z tistimi v Himalaji in tako se mi zdijo taki povezovalni vzponi odlična oblika priprav. V prihodnosti bi morda poskusil izpeljati še kakšno podobno turo.

Alpiniste in plezalce - mlade pa še posebno - žene naprej tudi želja po izboljševanju svojih plezalskih sposobnosti. Kje vidiš ti svoje glavne rezerve oziroma, kaj si pri sebi še želiš izboljšat?

Sam se trudim postati čim bolj vsestranski alpinist tako poleti kot pozimi. Rezerv je prav gotovo še zares veliko =). Predvsem pa bi rad v bližnji prihodnosti izboljšal plezanje v skali.

DKV v Trapezu Velikega Draškega vrha. Vir: arhiv Luka Stražar

Šimenc Škarja v Dolgem hrbtu (plošče...). Vir: arhiv Luka Stražar

Gledaš na alpinizem bolj kot na šport ali pri njem vidiš še kaj drugega? Kot absolvent geografije imaš verjetno odprte oči tudi v kakšni drugi smeri, predvsem na odpravah ...

Moj vsakdanjik, kot posledica ukvarjanja z alpinizmom, izgleda zelo športno, tudi na vzpone kot izzive gledam zelo s športnega vidika. Alpinizem pa ti zaradi svoje unikatne lastnosti in se sicer vedno spreminjajočega prostora, kjer se odvija, ponudi še druge dimenzije. Od vsakič nekoliko drugačnega dne v sicer poznanih domačih gorah do obiskov oddaljenih gorovji, ti vedno znova ponudi doživetja narave, ljudi, kultur,... ki športno komponento dopolnijo v celovito izkušnjo.

Raje te ne bomo spraševali, kakšni so tvoji načrti za letošnjo zimo. Najbrž ne bo treba prav dolgo čakati na nove vzpone, če se bodo takšne razmere še nadaljevale. Kaj pa pri odpravah?

Letos upam na čim več dobrega plezanja pri nas in na obisk Himalaje. O konkretnih ciljih pa nerad govorim.

Hvala za pogovor.

Vir: Friko.si, Urban Golob

Foto: arhiv Luke Stražarja; 
Foto s podelitve zlatega cepina Luki Stražarju za najperspektivnejšega alpinista 2011 (desno podpredsednik PZS Borut Peršolja, levo načelnik Komisije za alpinizem PZS Miha Habjan): Zdenka Mihelič