Kako se planinska organizacija s svojim celim spektrom dejavnosti prepleta z olimpijskim gibanjem?
Olimpijski komite je združenje zvez in je kot tak krovna organizacija slovenskega športa, po drugi strani je planinska organizacija ena najbolj množičnih športnih organizacij na Slovenskem. Živi po načelu zdrav duh v zdravem telesu, je odraz povezanosti Slovencev z gorami, naslednica neke zelo pomembne bitke, ki so jo pred sto in več leti naši predniki bili za slovenstvo naših gora. Planinska zveza ima poleg množičnih dejavnosti tudi tipične športne dejavnosti, kamor štejem športno plezanje, alpinizem, himalajizem in še marsikaj drugega, kar bi lahko uvrstili v klasične športne panoge, ker sta jim lastna vrhunskost in marsikje tudi element tekmovalnosti. V tem smislu je Planinska zveza zelo pomemben sestavni del športnega in olimpijskega gibanja v Sloveniji. Naši prijatelji v vodstvu Planinske zveze so odlični sogovorniki, zato še posebej cenimo, da so nas povabili v Slovenski planinski muzej v Mojstrani, kjer smo imeli našo redno sejo Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije.
Na seji Izvršnega odbora OKS ste sprejemali tudi osnutek Okoljevarstvenega in naravovarstvenega kodeksa Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez.
Pri nas radi rečemo, da je narava največji in tudi najpomembnejši športni objekt, cela vrsta športov se odvija v naravi. In zato je povsem naravno, da se morajo športne organizacije truditi, da bi obvarovale svoje okolje. Zato je ta prvi korak, sprejem osnutka Okoljevarstvenega in naravovarstvenega kodeksa Olimpijskega komiteja Slovenije po mojem zelo pomemben načelni korak v razvoju naše organizacije. Mi bi se radi organizirali, vsaj tako smo se opredelili, v organizacijo, ki bo varovala naravo, jo razvijala in ki bo skrbela za njene kvalitetne prvine. Radi bi bili vključeni tudi v vse druge akcije na tem področju. In to, da poskušamo v kodeksu izoblikovati etiko, neka načela, ki nas bodo vodila v prihodnje, se mi zdi zares pomemben razvojni pomislek in napredek.
Olimpijski komite Slovenije se torej obrača tudi v varstvo okolja in poleg vrhunskega športa nadaljuje šport za vse.
V vsakem primeru OKS združuje vrsto različnih dejavnosti. Govorimo o treh stebrih, to so: vrhunski šport, kjer je Slovenija zelo izrazito uspešna; množični šport, kjer se s športom stalno ali občasno ukvarja praktično dve tretjini Slovencev; tretji steber pa je šport na lokalni ravni, kjer poskušamo razviti šport enakomerno širom Slovenije. Ob vsem tem skušamo razvijati tudi tiste družbene vrednote, ki so po svojem bistveno povezane s športom, in ena od takih je zagotovo okoljevarstvena doktrina.
Kaj bistvenega prinaša ta kodeks v Olimpijski komite Slovenije?
O tem kodeksu se šele dogovarjamo, narejen je po zelo temeljitem študiju mednarodnih vzorov. V bistvu pomeni, da bo celotna športna organizacija več pozornosti posvetila varovanju naše narave, človekove okolice in da se bo poskušala udeležiti vseh akcij, ki bodo temu posvečene.
Kakšno podporo Olimpijskega komiteja Slovenije si Planinska zveza Slovenije lahko obeta tudi v prihodnje?
To je seveda relacija v obeh smereh. Tako kot Olimpijski komite Slovenije pričakuje tvorno sodelovanje Planinske zveze Slovenije, mislim, da lahko tudi celovito športno gibanje na veliko načinov pomaga Planinski zvezi, ki je velika organizacija z veliko objekti; s celo vrsto sistemskih vprašanj, ki jih je potrebno rešiti in mislim, da bomo našim prijateljem v Planinski zvezi in vsem ostalim stali ob strani.
Kot predsednik OKS spremljate tudi športe planinske organizacije. Večkrat ste bili tudi na finalu svetovnega pokala v športnem plezanju v težavnosti v Kranju.
Večino športnih dejavnosti spremljam, tako tudi športno plezanje. Na finalih svetovnega pokala v Kranju sem večkrat občudoval naše plezalce, tudi Klemna Bečana, kako so se odlično kosili z mednarodno konkurenco. Mislim, da so dekleta pravzaprav po svoji mednarodni kvaliteti med najboljšimi športnimi reprezentancami v Sloveniji, ker imamo redkokje v kateri disciplini ali športu toliko udeleženk ali udeležencev v najmočnejši svetovni skupini.
Hvala za pogovor.
Zdenka Mihelič
Predsednik OKS dr. Janez Kocijančič v Slovenskem planinskem muzeju v sredi olimpijcev od Dovja do Rateč in vodje Slovenskega planinskega muzeja Mira Eržena (skrajno desno); olimpijci: levo Robert Kerštajn (smučarski tekač), Mara Rekar (smučarska tekačica), desno ob dr. Kocijančiču Alenka Dovžan (alpska smučarka) in Janez Mlinar (smučarski tekač), foto Zdenka Mihelič |
