Pohodniki so si v Višnji Gori lahko ogledali razstavo novega izvoda Kozlovske sodbe v Višnji Gori v italijanskem jeziku.

Na dobrih 12 kilometrov dolgo pot po dolenjskem sredogorju so se prvi pohodniki odpravili že ob 7. uri zjutraj. Iz Višnje Gore so se najprej povzpeli proti razvalinam Starega gradu, nadaljevali pot prek vasi Pristava in Zavrtače ter mimo Polževega do cerkve Svetega Duha, ki je s 630 metri nadmorske višine najvišja točka te literarne poti. Sledil je spust proti razvalinam gradu Rojinje in Slemenice, kjer je Josip Jurčič črpal motive za svoje pripovedi in romane. Po dobrih treh urah hoje so pohodniki prispeli do Jurčičeve domačije, kjer so muljavski kulturniki po taktirko Tatjane Lampret pripravili prijeten kulturni program.

Slavnostni govornik letošnje prireditve Roman Končar je v svojem nagovoru okrcal kulturnike, ki so do nedavnega varno sesali denar iz državnega proračuna, kot se je slikovito izrazi Končar. Izpostavil je eno od pozitivnih posledic ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo - končno razgaljanje sistemskih napak pri pridobivanju sredstev s strani tistih, ki do njih nikoli niso bili upravičeni. "Obešanje na seske matere države je tako nekaterim, ki so se dodobra ugnezdili v miselnih vzorcih obstoječega stanja, postalo tako samoumevno, da si niti v najhujših sanjah ne zmorejo predstavljati soočenja z lastno nesposobnostjo in kulturno impotenco, neupravičeno privilegiranostjo, z lastno nemočjo, varno skrito za večplastnimi maskami vsega narejenega in vnaprej dogovornega in skorumpirano smrdečega," je prepričan Končar.

Najbolj utrjeni pohodniki so nadaljevali pot do Krške jame in do vasi Krka, kjer je lokalno turistično društvo v prostorih novega turistično-informacijskega centra v Borštnikovi domačiji predstavili čebelarsko razstavo. Jurčičevega pohoda pa ne bi vedno znova doživeli kot literarne poti brez predsednika ivanške turistične zveze Pavleta Groznika, ki pripravi kulturno popotnico za pohodnike v Višnji Gori, na Muljavi pa kulturno popotovanje skozi Jurčičeve motive zaključi s kulturnim programom Kulturno društva Muljava.

Letos so se pohoda prvič udeležili pohodniki iz nemškega mesta Hirschaid, ki je z Ivančno Gorico pobratena občine že skoraj 13 let. Med udeleženci je bil tudi tamkajšnji župan Andreas Schlund. Prvič se je enega najbolj obiskanih literarno-planinskih pohodov v Sloveniji udeležil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, ki je izrazil navdušenje nad prijetnim in domačim vzdušjem prireditve. Posebej je pohvalil profesionalizem organizatorjev, prostovoljcev in domačinov, ki so poskrbeli za brezhibno logistiko in dobro počutje udeležencev. Med drugim so pohodnikom postregli več kot 900 litrov čaja, Kmetija Erjavec pa je tudi letos razdelila dobrih 3.000 jabolk. Na pohodu se je prvič širši množici predstavila občina z novo, svežo turistično podobo, ki je bila predvsem s strani stalnih udeležencev Jurčičevega pohoda iz drugih slovenskih krajev sprejeta z navdušenjem.

Da je tudi letošnja prireditev uspela, je poleg predstavnikov organizatorja občine Ivančne Gorice in Planinskega društva Polž skrbelo še prek 150 prostovoljcev iz lokalnih društev. Med letošnjimi pohodniki smo opazili tudi evropskega poslanca Milana Zvera, predsednika Turistične zveze Slovenije in župana občine Podčetrtek Petra Misjo ter oba največja "krivca" za to prireditev, nekdanjo načelnico UE Grosuplje in nekdanjo podpredsednico PD Viharnik Ružo Tekavec in nekdanjega ivanškega župana Jerneja Lampreta.

V imenu gostitelja, občine Ivančne Gorice, je župan Dušan Strnad vse zbrane na Muljavi povabil na jubilejni 20. pohod po Jurčičevi poti prihodnje leto, ki bo, tako obljublja župan, s svojim obogatenim programom navdušil slehernega pohodnika.

FOTOGRAFIJE.

Srednjeveško mestno jedro Višnje Gore je tradicionalna izhodiščna točka pohoda. Mimo cerkve Sv. Ane s cehovskimi oltarji in mestnega trga z Valvasorjevim vodnjakom (1872) se vzpnemo do razvalin Starega gradu, nekdaj imenovanega Turn (508 m). Ta je bil v 11. stoletju prebivališče grofov Višnjegorskih. Od gradu zavijemo k vasici Pristava (550 m), pot nas popelje levo k vasi Zavrtače. Po dobrem kilometru hoje pridemo na Polževo. Na vrhu planote pritegne pogled cerkvica Sv. Duha (630 m) z zanimivim gotskim portalom.

Na poti do vasi Male Vrhe (517 m) se nam razkriva razgled po dolenjskih dolinah, v lepem vremenu pa v daljavi lahko vidimo tudi Julijce, Karavanke in Kamniške Alpe ter Krim, Snežnik, Kum in Trdinov vrh. Iz vasi Male Vrhe zavijemo proti vzhodu, pot nas vodi mimo gradu Roje. Tam se je odvijala Jurčičeva povest Grad Rojinje. Od samega gradu pa so danes ostale le še komaj vidne razvaline. Od gradu Roje se strmo spustimo do kmetije Kaščarjevih, ki stoji nedaleč od gradu Kravjek, nekoč imenovanem Weineck, Josip Jurčič pa si je v Desetem bratu zanj izmislil ime Slemenice. Grad listine prvič omenjajo leta 1243. Pot nas popelje mimo cerkve Sv. Janeza Krstnika, kjer si je vredno ogledati nagrobnik viteza Foedransberga, ki naj bi bil eden zadnjih lastnikov gradu Kravjek. Od gradu mimo vasi Oslica mine pot v dobrih dvajsetih minutah in že nas pozdravi cilj našega pohoda Jurčičeva domačija na Muljavi.

Domačija Josipa Jurčiča je svet kulturne dediščine in izvirne domačnosti. Razvila se je v pravi etnografski muzej na prostem, ki ga vsako leto obišče več kot 15 tisoč ljudi. Posebno privlačnost daje domačiji Letno gledališče na prostem, kjer domača gledališka skupina vsako leto uprizori eno od Jurčičevih del. Na Muljavi si lahko ogledamo še poznogotsko cerkvico Marijinega vnebovzetja, ki je znana po zlatem baročnem oltarju in freskah Janeza Ljubljanskega iz sredine 15. stoletja.