Avtor Janez Bizjak pravi, da je knjiga nastala šest let, povod zanjo pa je bilo "odkritje" kamnitega kroga pod Krnom. "Ko sem ga našel, sem menil, da doslej skrito ne sme tudi ostati skrito. Kulturna dediščina in duhovno izročilo naših prednikov, četudi samo domnevni in težko dokazljivi, sta naša skupna in javna lastnina ..."
V knjigi pa avtor ne opisuje samo ostanke megalitske kulture na slovenskih tleh, ampak se ozre tudi na druge predele Alp in tudi Irsko, Laponsko ...

Pri nas je ob tem raziskoval tudi krog in oval kot tipološko posebnost slovenske kulturne krajine in v tem sklopu opisal kamnite kroge in ovale na Krasu in v Istri, pastirski stan na Veliki planini, Planino Bošinco visoko nad Dednim poljem, Ograde in ograde na visokih planinah, Gradišča in cerkve znotraj krogov ali ovalov.

Pri raziskavi o domnevnih ostalinah megalitskih krogov v Julijskih Alpah je v knjigi zajel kulturo v kamnu, Bavšico in Planino Laz.

Janez Bizjak je univ. dipl. ing. arhitekture, urbanist, naravovarstvenik in publicist; od 1983 do 2005 je bil zaposlen na Triglavskem narodnem parku, od 1992 do upokojitve (2005) tudi njegov direktor. V Mednarodni komisiji za varstvo Alp, CIPRA, je aktivno sodeloval pri pripravi Alpske konvencije. V obdobju 2000-2005 je bil podpredsednik ALPARC, Mednarodne zveze zavarovanih območij Alp, dejaven je v organizaciji Pro Vita Alpina International.