PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


petek, 3. december 2004, ob 0. uri

UNIČEVANJE ALI RAZVOJ ZELENICE ?

To je v ponarodeli pesmi lepo opisal pokojni Marjan Perko, starosta tržiškega gorništva, legendarni oskrbnik planinskih postojank in pesnik: ZELENICA (Marjan Perko) Zelenica naša je edinstvena, So stene polne kozorogov, Je cvetja poln ta krasni gorski svet, Zato ta kraj me vleče spet nazaj. V dolinco se je pomaknil kozorog, Zapadel sneg begunjski plaz in breg, Zelenica naša, alpske smuke raj, Zato ta kraj me vleče spet nazaj. Dolga desetletja se je na širšem območju Zelenice v zadovoljstvo mnogih razvijalo sožitje med alpskim, turnim in alpinističnim smučanjem, planinstvom, alpinizmom, planšarstvom in drugimi dejavnostmi. Ob omejenih posegih v naravo zaradi potreb smučišča in planinskega doma, je lepa gorska narava ostajala sorazmerno neokrnjena. V zadnjem času pa smo na Zelenici žal priča grobim posegom v naravno okolje, ki so škodljivi tako iz naravovarstvenega, kot iz drugih vidikov. Obsojajo jih Tržičani, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z najlepšimi predeli naše občine, obsoja jih tudi širša javnost, zlasti planinski krogi in naravovarstvene organizacije, ki so zgrožene nad dogajanjem na Zelenici. Strinjam se s trditvami župana in še marsikoga, da je Tržič najlepša ali vsaj ena najlepših občin v Sloveniji. Menim, da je tako predvsem zaradi naravnih lepot. Ob posegih v naravno okolje, ki se pospešeno dogajajo v zadnjih letih, pa trditve o »najlepši občini« postajajo vse manj resnične, spomin na preteklost. Množična gradnja vikendov po planinah, gradnja cest v najlepših, tudi gorskih gozdovih in druga »gradbena dela« degradirajo, marsikje pa celo uničujejo naravno okolje, našo naravno dediščino, katero so sedanje generacije prejele od prejšnjih v dobrem stanju, naslednjim generacijam pa jo bomo očitno zapustili v precej slabšem stanju. Najbolj očiten primer uničevanja naravnega okolja v zadnjem času se na žalost dogaja prav v osrčju enega najlepših predelov občine, na Zelenici. Groba dela na Zelenici ne potekajo s popolnim soglasjem Občine Tržič, tam vsaj tako trdijo. To seveda vseh pristojnih ne odvezuje soodgovornosti. Še manj ta dela potekajo z vednostjo in soglasjem širše javnosti. Menim, da bi pri obsežnejših posegih v naravo kjerkoli v občini, ne samo na Zelenici, morala imeti pomembno vlogo tudi javnost. Navada je, da se pred večjimi posegi načrti dajo v javnost, zberejo stališča in pripombe. Vsega tega ni bilo, o zadnjem razdejanju, gradnji široke ceste do Zelenice in celo naprej do Triangla, ki je kot velika rana zarezana v prvobitni gorski gozd in melišče, je javnost izvedela od naključnih zgroženih obiskovalcev Zelenice in iz medijev. Bomo res dopustili, da zaradi kratkovidnih ekonomskih in drugih interesov peščice ljudi uničijo enega najlepših predelov tržiške občine? Tržič seveda potrebuje »svoje« smučišče, tako kot ga imamo že desetletja, vprašanje pa, če za tako ceno in na taki lokaciji. Na Zelenici je bilo doslej že osem smrtnih žrtev zaradi plazov, območje je izrazito plazovito, kdo bo odgovarjal za morebitne nove žrtve? Ogromno občinskega (beri našega, davkoplačevalskega denarja – najmanj 100 milijonov), pa tudi republiškega (ravno tako davkoplačevalskega) denarja je že šlo v dvomljivi projekt. Dolgoročno najvišja cena pa je uničevanje narave, cena, ki bo s prihodnostjo hitro naraščala. Če narave ne bomo znali ohraniti, se nam slabo piše, še slabše se piše naslednjim generacijam. Enako ali bolj kot stehnizirana smučišča, ki imajo veliko negativnih vplivov na okolje, potrebujemo tudi neokrnjeno naravno okolje – zaradi čiste pitne vode, zaradi obstoja in sožitja rastlinstva in živalstva, zaradi številnih aktivnosti, ki jih lahko počnemo v prostem času, zaradi ohranjanja zdravja in miru. Med Tržičani je veliko smučarjev, planincev in drugih, ki pomemben del svojega časa in energije namenjajo različnim aktivnostim v naravi. Prepričan sem, da je na območju Zelenice in drugje v občini možno sožitje različnih interesov in vzpostavitev ravnotežja med naravo in človekom. Z grobimi, nepremišljenimi in neusklajenimi posegi v naravno okolje, kakršnim smo priča v zadnjih letih, tega žal ne bomo dosegli. Čista pitna voda in neokrnjeno naravno okolje sta med temeljnimi eksistenčnimi in tudi komercialnimi vrednotami prihodnosti. Ne zapravimo ju zaradi kratkovidnih osebnih in komercialnih interesov. Vsi poznamo modrost, ki je vse bolj aktualna, pa žal vse manj upoštevana: »Ta svet z vsemi lepotami vred smo dobili na posodo od naših vnukov, zato je naša temeljna dolžnost, da jim ga ohranimo in zaščitimo…« Temeljni mir moramo seveda najti v sebi. Toda nadvse lepo ga je iskati tudi v neokrnjeni naravi. Vse manj je takih krajev, ne pustimo jih uničiti. Iztok Tomazin ____________________________________________________________________ Mountain Wilderness Slovenija Gospa mag. Irena Mrak Aškerčeva 2 , 1000 Ljubljana Spoštovani, Nekoliko s časovnim zaostankom skoraj 10 dni pa vašem pisanju, sem prejel vaše sporočilo o t.i. »grobih« posegih na območju Zelenice. V zvezi s tem so me že nekaj dni pred pisanjem vašega sporočila seznanili in opomnili o tem neljubem posegu v gorski svet o čemer sem tako,j še isto uro seznanil gospoda ministra za okolje in prostor in enako tudi za to pristojno okoljevarstveno inšpektorico na enoti v Kranju. Tudi sem dobil pojasnilo, da se vse to izvaja v okviru, za to pridobljene predpisane dokumentacije . Tudi o tem sem po e- mail pošti seznanil PZS komisijo. za VGN, kot g. Ogrina, ki me je tem seznanil po e- mail sporočilu. Osebno se s takimi posegi v občutljivi planinski svet, kot še posebej, da se uporablja za izvajanje gradbeno mehanizacijo, ki je »groba« tehnologija in za planinski sveti neprijazna, celo škodljivo in nepopravljivo ne strinjam«, kot tudi nasprotujem, tako poenostavljenim postopkom za pridobitev »dovoljenj« za take posege v občutljivo alpsko okolje. Lokacijske informatike, gradbena dovoljenja brez predhodnih okoljevarstvenih, geoloških raziskav, proučitve in možne povzročitve erozijskih rizičnosti so nedopustna in obsojanja vredna. In brez upoštevanja takih ugotovitev, analitik in mnenj, stroke, kot tudi enako brez analiz o ekonomskih upravičenosti in smiselnost je to za današnji čas neugledno in nerazumno. Pri vsem tem pa bomo morali prej ali slej upoštevati tudi zahteve po učinkovitih izvajanjih in upoštevanjih določil evropske zakonodaje o »Naturi 2000«, deklaracijah o varovanju Alp. Vsebine in določila »Alpske konvencije« s strani države podpisanih protokolov. Postavljeni so že termini za »novo« prostorsko urbanistično planiranje, nove urbanistične strategije, prostorsko - urbaninstični red, katerega morajo sprejeti lokalne skupnosti, občine, regije..in tega s strani lastnikov, najemnikov upravljavcev prostora in zemljišč tudi upoštevati in držati. Pri vseh teh postopkih, razgrnitvah, pripravah o novih prostorskih dokumentih pa žal moram ugotoviti velike pasivnosti, nesodelovanja naravovarstvenih civilnih, društvenih institucij, ki so ob postopkih javnih razprav, razgrnitvah prostorskih urbanističnih namer o spremembah prostorskega plana zelo »boječe« prisotne, oziroma pasivno prisotne, neučinkovite in največkrat prepozne in zato neupoštevane. Glede poslanstva PZS moramo primarno upoštevati, da smo »registrirani« in tudi iz tega »športnega resorja« »sofinansirani« s strani MZŠŠ. Kot tradicijsko pa smo zanesljivo razpoznavni tudi kot varuhi in čuvarji gorskega sveta. Kot uporabniki gorskega sveta pa tudi dokajšnjega dela planinskega prostora tudi kot »upravljalci« pa moramo biti kritični tudi do samih sebe, kajti z množičnimi obiski v gorski svet, množico planinskih objektov še brez čistilnih sistemov, ki so v dobro varovanja talnic, pitne vode, katera postaja vse bolj strateška , draga, surovina tega planeta, moramo biti zanesljivo, kar najbolj dosledno naravovarstveno osveščeni, najprej do sebe, kajti če bo tako, si bomo pridobili tudi vplivnostno avtoriteto, spoštovanja in tako tudi upoštevanja naših pobud, pripomb, ki jih bodo planinci dajali, omenjali pa tudi zahtevali, kot civilno društveno organizacijo. Osebno se vam zahvaljujem za vse dobro, kar naredite za prizadevanja, za neokrnjen gorski svet, za vaš trud, ki ga z vašo strokovnostjo namenjate gori, gorstvom. In uspešno učinkoviti pa bomo le z dobrimi deli, s prijaznostjo, z združevanjem dobrih ljudi, naravnanih in opredeljenih entuziastično, »neprofitno«, društvenih prostovoljcev, kateri bodo le tako uspešno, kot gostje dobrodošli v življenjsko aktivnih pa tudi demografsko upadajočih gorskih okoljih, tamkajšnjih lokalnih skupnostih, ki vsak dan hote ali ne podoživljajo in žive s trdim gorskim okoljem. S prijaznostjo in lepimi pozdravi . Ekar ------------------------------------------------------------------------------------------------ Gradnja ceste na Zelenico – stališče KVGN UO PZS Ker je začeta gradnja ceste na Zelenico povzročila med slovensko javnostjo, posebej okolje-varstveno in planinci, veliko ogorčenje ter tudi pozive, da naj se vendar tudi Planinska zveza Slovenije opredeli do tega grobega posega v gorsko naravo, je Komisija za varstvo gorske narave UO PZS na 12. seji, dne 9. 11. 2004 obravnavala tudi to problematiko in zavzela stališče. Kakršnikoli posegi v prostor v gorskem svetu morajo biti pred izvedbo temeljito pretehtani, tako z naravovarstvenega (okoljskega) vidika, kot tudi z vidika ekonomike in same smiselnosti. Narava v gorskem svetu je preveč občutljiva, procesi renaturacije po morebitnih posegih pa v mnogih primerih sploh niso možni, če pa že, pa so le ti izjemno dolgotrajni. Gradnja ceste na Zelenico je s stališča varovanja narave nedopusten poseg v naravo in posledično v prostor prinaša mnoge nove okoljske obremenitve. V spodnjem delu trasa novo zgrajene ceste delno poteka po obstoječem smučišču, delno pa se zajeda v melišča in v svet porasel z ruševjem. Prav melišča in ruševje pa sta tudi v okviru najpomembnejšega evropskega naravovarstvenega omrežja - Nature 2000 izjemno pomembna habitata, na katerih tovrstni posegi niso dovoljeni. V zgornjem delu trasa poteka po pašnikih in gorskem gozdu nad nadmorsko višino 1.400 m, ki je v okviru »Habitatne« direktive prav tako namenjena visoki stopnji varstva. Poseg izgradnja ceste bo posledično prinesel enormne erozijske probleme, Zelenico pa bo odprl voznikom terenskih avtomobilov in motornih koles, katerih negativni okoljski vplivi (poškodbe in uničenje tal, vegetacije ter onesnaženje z izpušnimi plini in hrupom) so za naravo v gorskem svetu izjemno škodljivi. Nikakor ni zanemarljiva tudi estetska škoda, saj se poseg upravlja v enem od najbolj planinsko obiskanem okolju in najlepšem predelu Karavank, v katerega vodi najustreznejša planinska pot ravno skozi območje tega posega. Tudi ekonomska upravičenost oziroma zdrava pamet pri omenjenem posegu sta vprašljivi. PZS kot organizacija civilne družbe ni neposredna stranka v postopku zakonskega preverjanja in analiziranja pravilnosti in upravičenosti gradnje, dolžni pa smo opozoriti, da so bili pri izgradnji ceste na Zelenico kršeni mnogi predpisi s področja naravovarstva, varstva okolja ter gradenj. Utemeljitev, da gre za gozdarsko vlako, za katere gradnjo zadostuje gozdnogojitveni načrt in splošna občinska lokacijska informacija, je sporna in nepravilna, kar so že ugotovile tudi pristojne inšpekcijske službe. PZS nasprotuje posegu izgradnje ceste na Zelenico ter obsoja posege ter aktivnosti investitorja, kakor tudi pristojnih gozdarskih in občinskih služb, ki so na nek način s spornimi dovoljenji prižgale zeleno luč za gradnjo ceste. To je torej stališče KVGN UO PZS, prosimo pa, da ga obravnava tudi Predsedstvo UO PZS in se do njega opredeli. Če deli mnenje komisije, predlagamo, da se objavi na spletnih straneh PZS. Rozi Skobe l.r. načelnica KVGN UO PZS
https://www.pzs.si/novice.php?pid=678 21. 9. 2021