PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


sreda, 29. december 2004, ob 0. uri

OBISK VODSTVA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PRI NADŠKOFU ALOJZU URANU

Že v prazničnih dneh, tik pred koncem letošnjega leta je ljubljanski nadškof in metropolit g. Alojz Uran sprejel predsednika PZS mag. Francija Ekarja in podpredsednika PZS g. Danila Škerbineka. Čeprav g. Uranu gore niso tuje, saj je navdušen planinec ter smučar, je z zanimanjem sledil kratki predstavitvi vsebine in dela, ki ga z velikim entuziazmom izvaja številno članstvo planinske organizacije, povezavam ter sodelovanju z tujimi planinskimi organizacijami, mestu slovenskih planincev med evropskimi planinci in podobno. Takoj potem je seveda tekla beseda o velikem dogodku, ki ga bomo proslavili skupno. Kot vemo, je 15. aprila 1895 Jakob Aljaž, župnik iz Dovjega, od občine Dovje in Mojstrana odkupil 16 m 2 terena na vrhu velikega Triglava. Še istega leta in sicer 7. avgusta je bil odprt nov stolp, danes imenovan Aljažev stolp vrh Triglava. V letu 2005 bomo torej slavili 110 let Aljaževega stolpa, trajen spomenik narodne zavesti. Informativni pogovor je tekel tudi o sedanjem in bodočem konkretnem sodelovanju PZS z rimsko-katoliško cerkvijo (RKC), ki mora potekati v duhu in z obojestrano željo po dolgoročnem sožitju ter v medsebojnem spoštovanju ne glede na morebitne obstoječe razlike. RKC je v precejšnem delu tudi lastnik planinskega sveta Slovenije. Kulturni odnosi med obiskovalci gora, ki pri nas brez dvoma vladajo, bodo tudi evropsko ogledalo naše dežele. Evropa bo jutri brez meja, toda ne sme biti brez kulture in domačnosti. Ob tem je bila izražena tudi skupna skrb za ohranitev gorske pokrajine ter varovanje in skrb za kulturno dediščino ter njeno obnovo, pri kateri marsikje zelo tvorno sodelujejo tudi planinci. Obe strani sta tudi potrdili pripravljenost, realizirati že preje izvedene dogovore. Že davno pred ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva oz. njene današnje naslednice Planinske zveze Slovenije je imelo slovensko planinstvo med duhovščino predstavnike evropskega pomena (n.pr. gorohodec in alpinist Valentin Stanič), to pa se je tudi nadaljevalo z mnogimi za planinstvo pomembnimi planinci-duhovniki, naj navedem le n.pr. Jakoba Aljaža, Janeza Jalna, Franca S. Finžgarja, danes n.pr. Franceta Urbanijo in številnimi drugimi. Danilo Škerbinek
https://www.pzs.si/novice.php?pid=696 21. 9. 2021