PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


torek, 29. maj 2012, ob 0. uri

Kaj storiti ob srečanju z medvedom?

Napadi medveda na človeka so v splošnem zelo redki, vendar za to obstaja možnost in lahko pride do nastanka poškodb. To možnost lahko zmanjšamo, če upoštevamo nekatera preprosta navodila obnašanja v gozdu. Navodila sta pripravila Zavod za gozdove in Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Vedeti moramo, da naš rjavi medved ne napada ljudi kot plen - za hrano, ampak do napada pride, če se ob nekaterih posebnih okoliščinah - srečanjih, medved človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. Do napada navadno pride, kadar medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje, oz. nima časa za umik. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati.

Zato priporočamo:
  • Medved, fto Miha_Krofolimejmo ob sprehodih v gozd vedno psa na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj -junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten tudi medved;
  • med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo - npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa ..., ni pa potrebno kričati, da ne motimo »gozdnega miru«;
  • kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in v večini primerov se bo umaknil;
  • ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi zadenjsko umaknimo;
  • če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
  • za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.
  • nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih;
  • ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
  • poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na prisotnost človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
  • ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se čim prej umaknimo;
  • med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
  • nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane (tudi mladičem!). 

Dobro je vedeti tudi
:
  • agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda sicer res lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča, zato tega početja ne priporočamo;
  • medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.

Zavod za gozdove Slovenije in
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Sporočilo za javnost Zavoda za gozdove Slovenije
https://www.pzs.si/novice.php?pid=7020 17. 4. 2024