»Mislim, da je plezanje zelo lep šport, z njim se lahko ukvarja prav vsak, vsak se lahko v njem najde, dela tisto, kar hoče, dela na svojem maksimumu ali samo za rekreacijo. Čisto vsak lahko pleza. Pa že tako je človek nekako tako narejen, saj smo se vendarle razvili iz opic, zato radi plezamo gor in premagujemo višino. Res se višine nekateri malo bojijo, ampak za slednje so nižje stene in balvani. Prav tukaj na svetovnem prvenstvu v Parizu smo imeli priložnost hkrati spremljati potekajoče prvenstvo v paraclimbingu, ko smo videli, kako lahko zelo dobro v smereh plezajo gibalno ovirani ljudje brez katere od okončin, vida ali s katero drugo telesno oviro ali motnjo. Plezanje je za vsakogar, je zelo dober šport, jaz zelo uživam v njem, zelo mi je všeč, ker se lahko povsem odmakneš v svoj svet. Ko plezaš, si sam s steno in v bistvu spoznavaš skozi to tudi sebe. Na olimpijskih igrah bi bilo športno plezanje zelo zanimivo,« je o naravnem mestu športnega plezanja v olimpijski družini razmišljal veteran športnega plezanja Klemen Bečan, vsestranski športni plezalec, ki višino in gravitacijo premaguje tako na umetnih plezalnih stenah kot tudi v skalah. Bečan je na tokratnem svetovnem prvenstvu osvojil 13. mesto v balvanih in 23. v težavnosti, v hitrosti, v kateri ne trenira, pa je zasedel končno 48. mesto.

Predsednik Mednarodne zveze za športno plezanje IFSC Italijan Marco Scolaris je bil ob koncu prvenstva zelo zadovoljen, še zlasti, ker je lahko po njegovem mnenju delegacija Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki si je ogledala prvenstvo v Bercyju, dobila pravi vtis in občutek o tem športu. A pot do olimpijskega priznanja je še dolga. Prvi, zelo velik uspeh je bil že, ko se je športno plezanje znašlo v ožjem izboru Mednarodnega olimpijskega komiteja, naslednji najpomembnejši korak pa bo sledil prihodnje leto, ko bodo vodilni možje olimpijskega gibanja na kongresu v Buenos Airesu sprejemali odločitev tako o gostitelju poletnih olimpijskih iger leta 2020 kot tudi o širitvi seznama olimpijskih športov.

V Mednarodni športni zvezi so morali že sprejeti nekatere prilagoditve v kandidaturi. Kot je na današnji novinarski konferenci v dvorani Bercy pojasnil Scolaris, so morali izbrati le eno disciplino, ki bo uvrščena v olimpijski program. Mednarodnemu olimpijskemu komiteju so tako julija v odgovoru na vprašalnik poslali skupno odločitev, da bo športno plezanje na olimpijskih igrah predstavljala disciplina težavnost, kot osnovna prvina in najbolj priljubljena panoga športnega plezanja z najdaljšo tradicijo. Težavnost, ki ima najdaljšo tradicijo tudi v Sloveniji, v njej pa slovenski tekmovalci nizajo največje uspehe, je tako dobila prednost pred mlajšimi balvani in ne tako priljubljeno hitrostjo. V Mednarodnem olimpijskem gibanju so namreč po besedah Scolarisa zelo strogi glede končnega števila nastopajočih tekmovalcev, saj nikakor ne želijo v nedogled širiti seznama udeležencev ali podaljševati trajanja iger. Zato so zahtevali, da se število nastopajočih športnikov omeji na le 60 tekmovalcev, kar je pomenilo, da več kot ene discipline ne bo mogoče zagovarjati pred Mednarodnim olimpijskim komitejem.