Več o razstavi
Razstava prinaša črno-bele fotografije ljudi in njihovega dela na območju slovenskega alpskega sveta. Posnete so bile v glavnem v letih od 1977 do 1985, nekaj pa tudi še kasneje. Poleg zgodovinske in umetniške vrednosti imajo razstavljene fotografije tudi veliko etnološko vrednost.Pričujoča razstava prikazuje delček fotografskega delovanja, ki so ga Lubadarji posvetili našim goram in ljudem. Portreti pastirjev, kmetov, drvarjev ... in njihovih gorskih bivališč in zatočišč bi utonili v pozabo, če se ne bi nekoč na pravem kraju našlo fotografsko oko in zapisalo nekaj za večnost. Delček tega imate priložnost videti na razstavi.
Razstava je bila izbrana med najboljše z razpisa fotografske razstave TNP 2009.
Foto skupina Lubadarji:
Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je nekaj fotografskih navdušencev zbralo, da skupaj uresničijo za tiste čase precej drzne projekte. Fotografija je tedaj iz klasične vloge zapisovanja dogodkov, pokrajine in portretov, vse bolj prehajala na področje, kjer se je oblikovala multivizija sveta. Iz nekoliko suhoparnih tako imenovanih »predavanj ob diapozitivih« so s hitro prihajajočo tehnologijo nastajale prve multimedialne predstave: kot pri filmu je tudi tukaj zvok pomagal sliki k bolj občutenemu sporočilu ...
Skupino fotografov, ki si je predvsem zaradi študijsko-poklicne zagledanosti v gozdove in les nadela zgovorno ime LUBADARJI, še danes, ko jim leta silijo čez 50, sestavljajo Jožef Kočar, France Stele, Ferdo Lah, Stane Kočar in Miha Zabret.
Ob koncu sedemdesetih so med prvimi pri nas ustvarili predstave, na katerih so v prepletu fotografij, besed in glasbe na meditativen način širom Slovenije nagovarjali stare in mlade. Tedaj, ko digitalna revolucija še ni povzročila poplave in zmede na vizualnem področju, so bile te predstave nekaj nevsakdanjega in globoko občutenega.
Kljub navdušenju nad izjemno lepoto, ki se je vedno znova zlivala z diapozitivov na velika platna, pa je črno-bela fotografija ostala njihova največja ljubezen, četudi včasih bolj skrita v ozadju - kot hrepenenje. Leta 1987 je izšla njihova prva skupna knjiga črno-belih fotografij Bodi svetloba, sem in tja se zgodi kakšna razstava fotografij, njihov pionirski pristop k multimediji pa je danes že zgodovina, vendar tehtna vsebina ostaja, oplemenitena z izkušnjo let in novih pogledov. Vse pa kar čaka, da s pomočjo novih orodij zagleda luč dneva.
Več o predavanju Janeza Bizjaka Življenje v Alpah:
Predstavitvi zgodovinskih, jezikovnih, kulturnih, poselitvenih in kulturno krajinskih posebnosti Alp od Francije do Slovenije je dodan tudi kritični pogled na nekatere zgrešene stereotipe, ki vnašajo v javnost napačne predstave o resničnosti, skriti za fasado alpskih naravnih čudežev. Vsebinski sklopi predavanja: prvi obiskovalci Alp, poselitev in kultiviranje Alp, 5.000 let stara kultura preživetja, zgrešeni stereotipi in napačne predstave o Alpah, kultura in voda iz Alp.
Predavatelj Janez Bizjak je univ. dipl. ing. arhitekture, urbanist, naravovarstvenik in publicist; od 1983 do 2005 je bil zaposlen na Triglavskem narodnem parku, od 1992 do upokojitve (2005) tudi njegov direktor. V Mednarodni komisiji za varstvo Alp, CIPRA, je aktivno sodeloval pri pripravi Alpske konvencije. V obdobju 2000-2005 je bil podpredsednik ALPARC, Mednarodne zveze zavarovanih območij Alp, dejaven je v organizaciji Pro Vita Alpina International.
Od jeseni 2010 je načelnik Komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije in predstavnik PZS v Komisiji za varstvo gorske narave (KONSAR) Club Arc Alpin.
Vabljeni!
Triglavski narodni park |
