PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


Koča na Dobrči (1478 m)

Odprtost
JANFEBMARAPRMAJJUNJULAVGSEPOKTNOVDEC
 
Gorski predelKamniško-Savinjske Alpe
DruštvoPlaninsko društvo Tržič
OskrbnikAleš Belak
Telefon
GSM+386 (0)30 911 052
E-poštastanko.koblar@gmail.com
Splethttp://www.planinsko-drustvo-trzic.si/in ...
Naslov Zadnja vas 30
4275 Begunje na Gorenjskem
Zemlj. širina
Zemlj. dolžina
46,376142
14,246028
StanjeOPSNP in ob četrtkih
KategorijaKoče II. kategorije
Ležiščav sobah - 22
skupna ležišča - 0
zimska soba - 0
Jedilnica40 sedežev

Dostop do postojanke
Z avtobusom:
  • Avtobusna postaja Begunje, po podgorski cesti do Slatne in naprej po označeni poti 3h. - 4 h.
  • Avtobusna postaja Žirovnica, mimo Tinčkove koče in Roblekovega doma - 7 h 30.
  • Avtobusna postaja Tržič, mimo Hudega gradu - 3 h.
  • Avtobusna postaja Brezje pri Tržiču - 2 h 30.
  • Avtobusna postaja Hudi Graben - 2 h 30.

Z vlakom:

  • Železniška postaja Žirovnica, mimo akumulacijskega jezera, Tinčkove koče in Roblekovega doma - 7 h 30.

Z avtomobilom:

  • Po gozdni cesti iz Zadnje vasi, do koče, 12 km.
  • Po gozdni cesti iz Brezij pri Tržiču na Bistriško planino, 3 km, do koče - 1 h 30.
  • Iz Tržiča, mimo Hudega gradu - 3 h.
  • Iz Brezij pri Tržiču - 2 h 30 h.
  • Iz Hudega Grabna - 2 h 30.
  • Po lokalni cesti iz Begunj na Gorenjskem do gostišča v Dragi, čez Preval - 3 h.
  • Po lokalni in gozdni cesti iz Most po dolini Završnice do Tinčkove koče, mimo Roblekovega doma in čez Preval - 4 h.
Opis postojanke
Koča stoji nad robom strmega južnega pobočja Dobrče na kraju, imenovanem Kres, kjer so menda ob turških vpadih kurili kresove. Prvo kočo so po 1. svetovni vojni zgradili štirje zasebniki; leta 1952 jo je prevzelo PD Tržič in jo poimenovalo po tržiškem planincu Ladislavu Kostanjevcu (1906-1937), ki ga je pod Storžičem zasul snežni plaz. Požar je kočo 16. septembra 1974 povsem upepelil. Leta 1975 so na pogorišču začeli graditi novo kočo, ki so jo odprli 10. junija 1978 in se poslej imenuje Koča na Dobrči. Leta 1993 so montirali sončne celice.

V gostinskem prostoru je 40 sedežev; v 6 sobah je 22 postelj; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; voda kapnica, koča je priključena na električno omrežje, radijska zveza. 

V letu 2012 je bila Koča na Dobrči s strani obiskovalcev v skupni akciji Planinske zveze Slovenije in časnika Nedelo izbrana za najbolj priljubljeno planinsko kočo.

Razgled:
Od koče je izreden razgled na vse strani, razen proti severu. Proti vzhodu vidimo najprej Kriško goro in Storžič, za njima pa vrhove Kamniških Alp; na jugovzhodu se dviga Posavsko hribovje, pred njim je obsežna Ljubljanska kotlina, za katero se širi notranjsko hribovje do Snežnika in Javornikov; na jugu je ob vznožju Dobrče planota Podgora med Tržičem in Begunjami z lepimi vasmi, za njo pa se širi gorenjska ravnina od Šmarne gore do Jesenic s Kranjem, z Radovljico, Bledom in drugimi kraji; gorenjsko ravnino obrobljajo Polhograjsko hribovje, Škofjeloško pogorje, Jelovica in Pokljuka; v smeri proti jugu vidimo Lubnik, Blegoš, Porezen in Ratitovec; na zahodu je za Jelovico in Pokljuko obširna panorama Julijcev s Triglavom; razgled proti severu zakriva vrh Dobrče; če se povzpnemo na vrh, se odpre lep pogled tudi na Karavanke z Begunjščico in Stolom, dolino proti Ljubelju in na Košuto.

Planinska literatura
615|Storžič in Košuta - 1 : 25.000;
539|Stol - 1 : 25 000;
71|Karavanke - osrednji del – 1 : 50.000;
618|Slovenska planinska pot – I. del;
164|Planinsko-izletniški vodnik Tržič;
629|V zasnežene gore;
35|Dnevnik s Slovenske planinske poti;

Prehodi do drugih postojank
Roblekov dom na Begunjščici (1657 m), po Slovenski planinski poti , 5.00 h
Vzponi na vrhove
Dobrča (1634 m), 0.30 h
Veliki vrh (2088 m), po Slovenski planinski poti, 4.00 h
https://www.pzs.si/koce.php?pid=76 14. 11. 2019