Prvo lepo vreme sva izkoristila za poizkus hitrega vzpona v vzhodni steni Centralnega stolpa, po smeri Riders on the Storm. Vzhodna stena Centralnega stolpa kraljuje s svojo višino (1200 m), navpičnostjo in monolitnostjo in sodi med naj »big walls« v svetovnem merilu. V njej je sicer že kar nekaj smeri, le ena je doživela eno ekipno prosto ponovitev (južnoafriška smer). Najhitrejši vzpon preko stene je menda trajal 9 dni. Najin namen je bila hitra (dvodnevna) ponovitev, vendar pa se je žal vreme prehitro poslabšalo oziroma sva plezala prepočasi. Prvi dan sva preplezala polovico stene, žal pa naju je poslabšanje sredi drugega dne prisililo k sestopu.
Naslednje obdobje lepega vremena sva izkoristila za poskus povezovalnega vzpona preko vseh treh stolpov Paine, s severa proti jugu (več kot 2000 m vzponov in še več spustov!). Na severni vrh Severnega stolpa sva priplezala po prvenstveni smeri (najmanj zaledenela logična linija), ter po spustu v škrbino nadaljevala na glavni vrh Severnega stolpa. V vršnih delih in ob spustih naju je oviral globok nepredelan sneg in večkrat zataknjene vrvi med spusti, tako da sva že za prečenje obeh vrhov prvega stolpa porabila bistveno več časa kot sva načrtovala, obenem sva bila popolnoma premočena. Glede na kratko obdobje lepega vremena sva se zato odločila, da ne nadaljujeva z vzponom na Centralni stolp (in Južni stolp) in sestopila pod stene. Nadaljevanje odprave je zaznamovalo slabo vreme, ki je trajalo do konca odprave.