Na letošnji tečaj se je prijavilo 60 tečajnikov, zato bo tečaj potekal v dveh rokih. V prvi skupini je 38 tečajnikov, od katerih so trije tujci (Rus, ki živi na Tajskem, Belgijec, ki živi v Avstraliji in Šved, ki tava po svetu). Vodja tečaja je Tendi Sherpa, njegov pomočnik pa Pemba Gylze Sherpa ( je tudi predsednik njihovega Združenja gorskih vodnikov). Poleg njiju je še 7 nepalskih inštruktorjev (vsi so tudi gorski vodniki z mednarodno licenco) in jaz (bolj v vlogi opazovalca).

Tečaj se je z rahlim časovnim zamikom zašel uradno 21. junija. Zaradi majhnih predavalnic in aktivnejšega praktičnega dela je tudi ta skupina razdeljena v dve grupi, zato je treba vsako predavanje odpredavati dvakrat. Predavanja so v predavalnici v prostorih Planinske zveze Nepala (Nepal Mountaineering Association) in sosednji stavbi Zlatega jubileja. Na razpolago je računalnik s projektorjem. Prve tri dni so bila predavanja o opremi, orientaciji, izrazoslovju, zgodovini, geografiji, plazovih in vozlih. Potem smo se preselili za sedem dni na tri različne lokacije, kjer smo imeli praktične vaje. Prvi dve sta bili v samem mestu, in sicer lesena umetna plezalna stena v predelu Balaju in plezalni center s plastično plezalno steno, ki je bil zgrajen v spomin na Pasang Lamu, prvo Nepalko, ki je stopila na vrh Everesta, a se je na sestopu smrtno ponesrečila. Tretja lokacija je bila okoli 20 kilometrov izven mesta pri kraju Hatibhan, kjer sta opremljeni dve naravni plezališči. Tu so tečajniki trenirali različne načine plezanja in vrvne manevre (sidrišča, varovanje, spust po vrvi, samoreševanje).

Potem so bila tri dni na vrsti predavanja iz prve pomoči. Tokrat jih prvič ni imel slovenski zdravnik, ampak nepalski. Predaval je dr. Kulesh Thapa, drugače predstojnik policijske bolnišnice. Videlo se je, da predava na razlicnih tečajih, kajti predavanja so bila zelo kvalitetna, predvsem me je navdušil način, s katerim je motiviral tečajnike k aktivnem sodelovanju. Ker so bila njegova predavanja verjetno kar draga, so jim prisostvovali tudi tečajniki tečaja v naslednjem terminu.

Zadnji dan sem imel predavanje o nevarnostih, potem so se spomnili, da bi imel predavanja še za drugo skupino, tako da sem ta dan trikrat predaval o nevarnostih in enkrat o plazovih. S tem je bil tudi del tečaja, ki se je odvijal v Kathmanduju, končan, razen pregleda osebne opreme tečajnikov naslednjega dne.

Jani Bele predava o nevarnostih, foto arhiv Janija Beleta

8. julija odidemo proti šoli v Manangu. Tam naj bi bili samo dva dneva, potem se povzpnemo do sedla Kang (Kang La), kjer naj bi bili 10 dni.

In Kathmandu? Mesto so zavzeli Kitajci, ki so jih polne ulice in lokali. Samostani v okolico so vedno večji in lepši, nekateri polni zasanjanih Američank, ki vzpostavljajo zvezo z vesoljem - dober posel. V Thamelu pa žalosten pogled na pogorišče ene najbolj založenih knjigarn Pilgrim. V restavraciji nad njo so verjetno nekaj prismodili in požar je uničil celo stavbo. Da pa škodozeljnost nima domovinske pravice samo v Sloveniji, se je pokazalo tudi v tem primeru. Domačini pravijo, da je lastnik že dovolj obogatel s prodajo kjnig - sicer je pa itak Indijec ...

Jani Bele