Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1793 m)|
| Odprtost |
| JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
|
| |
| | |
Dostop do postojanke
Z avtobusom:
- Avtobusna postaja Kamniška Bistrica, nato peš po lahki markirani do koče - 3 h 30.
- Avtobusna postaja Kokra Kamnolom, nato peš proti kmetiji Suhadolnik ter naprej po markirani poti do koče ter do bivaka - 3 h 30.
Z avtomobilom:
- Od parkirišča pri domu v Kamniški Bistrici, po markirani poti do koče - 3 h 30.
- Iz doline Kokre mimo kmetije Suhadolnik do konca ceste v Suhem
dolu 5km, do koče 2 h.
| Opis postojanke
Cojzova koča na Kokrskem sedlu je zaprta do 7. junija. Prenočiti je mogoče v zimski sobi, opremljeni z nekaj posteljami in dekami.
Koča stoji na vrhu Kokrskega sedla med Grintovcem in Kalško goro, ki je tudi preval med dolinama Kamniške Bistrice in Kokre. Ime ima po bratih Žigi Zoisu (1747-1819), mentorju in mecenu slovenskih literatov, naravoslovcu, geologu in mineralogu ter po botaniku Karlu Zoisu (1756-1799). Prvo kočo je leta 1897 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo. Po 1. svetovni vojni jo je prevzelo SPD, ki jo je temeljito obnovilo. Po 2. svetovni vojni jo upravlja PD Kamnik. Koča je sčasoma postala premajhna in tudi urejenost ni več ustrezala, zato so jo leta 1966 obnovili in povečali. Leta 1967 so iz Konca v Kamniški Bistrici potegnili tovorno žičnico. Leta 1986 so napeljali vodo od 900m oddaljenega izvira in tega leta tudi začeli graditi nov velik prizidek. Razširitev in obnovo koče so končali leta 1988 in ob 95-letnici ustanovitve Kamniške podružnice SPD, so 18. septembra 1988 povečano in obnovljeno kočo tudi odprli. PD Kamnik je v zadnjih letih storilo veliko, da koča zadovoljuje tudi stroge okoljevarstvene kriterije, zato jo je v okviru bilateralnega sodelovanja med republiko Avstrijo in Slovenijo opremilo s čistilno napravo ter fotovoltaičim generatorjem in vetrno elektrarno za proizvodnjo elektrike, ki nadomeščata diesel agregat.
V gostinskem prostoru je 81 sedežev, točilni pult; v 17 sobah je 105 postelj, na skupnem ležišču pa 30 ležišč; zimska soba z 12 ležišči; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda,čistilna naprava, fotovoltne celice in agregat za elektriko, brezplačno Wi-Fi povezavo ter urejeno knjižnico gostujoče Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik.
 Spletna kamera
Razgled:
Zaradi bližnjih vrhov je širši razgled le proti vzhodu in zahodu. Na vzhodu vidimo najprej hudourniško grapo pod Kokrskim sedlom med ostenji Jurjevca na severni in Kalške gore na južni strani grape, nekaj časa pa sledimo tudi zgornjemu delu poti iz Kamniške Bistrice; proti jugovzhodu se nad dolino Kamniške Bistrice odpira pogled na Veliko planino; na južni strani je v bližini ostenje Kalške gore ter znamenita Pasja glava; proti zahodu se spušča pogled prek Suhadolnikove planine v dolino Kokre, nad katero se dviga Storžič; na severni strani imamo lep pogled na Grintovec, levo pa vidimo tudi del južnega grebena Kočne.
|
Planinska literatura
141|Grintovci - 1 : 25 000;
146|Kamniško - Savinjske Alpe 1 : 50.000;
71|Karavanke - osrednji del – 1 : 50.000;
618|Slovenska planinska pot – I. del;
629|V zasnežene gore;
35|Dnevnik s Slovenske planinske poti;
| Prehodi do drugih postojank
 Dom v Kamniški Bistrici (600 m), 2.30 h
Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1864 m), čez Sleme in Tursko goro, 6.00 h
Frischaufov dom na Okrešlju (1396 m), čez Sleme in skozi Turski žleb, 5.30 h
Češka koča na Spodnjih Ravneh (1542 m), čez Dolce in Dolško škrbino, 5.00 h
Češka koča na Spodnjih Ravneh (1542 m), čez Mlinarsko sedlo, 4.00 h
( m), čez Kalce in Dolgo njivo, 5.00 h
Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1864 m), čez skuto, 7.00 h
| Vzponi na vrhove
 Grintovec (2558 m), po Slovenski planinski poti, 2.00 h
Kokrska Kočna (2520 m), po Slovenski planinski poti, 4.30 h
Jezerska Kočna (2540 m), po Slovenski planinski poti, 4.00 h
Skuta (2533 m), po Slovenski planinski poti, 2.30 h
Kalška gora (2047 m), 2.00 h
|
|
.jpg)