PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


Frischaufov dom na Okrešlju (1396 m)

Odprtost
JANFEBMARAPRMAJJUNJULAVGSEPOKTNOVDEC
 
Gorski predelKamniško-Savinjske Alpe
DruštvoPlaninsko društvo Celje - Matica
OskrbnikBoštjan Zajc
Telefon
GSM+386 (0)41 380 177
E-poštaokreseljdom@gmail.com
Splethttps://dom-na-okreslju.si/home
Naslov Logarska dolina 16
3335 Solčava
Zemlj. širina
Zemlj. dolžina
46,369449
14,587748
StanjeZAPRTO
KategorijaKoče I. kategorije
Ležiščav sobah - 0
skupna ležišča - 0
zimska soba - 0
Jedilnica0 sedežev

Dostop do postojanke
Z avtobusom:
  • Avtobusna postaja Logarska dolina Hotel, po dolini ter mimo slapu Rinka - 2 h.

Z avtomobilom:

  • Po regionalni cesti Mozirje-Logarska dolina, do doma - 1 h.
Opis postojanke

Na Okrešlju se lahko okrepčate le v poletnh mesecih v brunarici v bližini lokacije pogorelega doma. PD Celje gradi nov dom, ki bo zaživel predvidoma v dveh letih.

Požar in gradnja novega doma:

Dom je stal na spodnjem robu ledeniške krnice Okrešelj nad zgornjim koncem Logarske doline. Imenoval se je po dr. Johannesu Frischaufu (1837-1924), profesorju na graški univerzi, neutrudnemu oznanjevalcu lepot Savinjskih Alp, humanistu in prijatelju Slovencev. Prvo kočo na Okrešlju je leta 1876 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo. Leta 1907 je pomladanski plaz z Mrzle gore kočo porušil. Še istega leta je Savinjska podružnica SPD začela graditi na bližnjem, bolj varnem mestu, nov dom, ki so ga slovesno odprli 2. avgusta 1908. Leta 1932 so dom prenovili. Po 2. svetovni vojni ga je prevzelo PD Celje, ki ga je v letih 1959-1961 temeljito prenovilo oziroma zgradilo skoraj na novo. Leta 1960 so postavili tovorno žičnico za oskrbovanje doma. Večje obnove so bile izpeljane še v letih 1988 - 1991 in 1998 - 2000.

Razgled:  Od lokacije pogorelega doma ni obširnega razgleda, zato pa je pogled na vrhove in stene, ki kot amfiteater obkrožajo Okrešelj, toliko lepši. Proti severovzhodu in vzhodu lepo vidimo Logarsko dolino, desno nad njo pa skupino Krofičke in Ojstrico; na jugu se zvrstijo ostenja in vrhovi Lučke Babe, Planjave, Brane, Turske gore in Rink, od katerih se pomika razgled proti Jezerskemu in Savinjskemu sedlu ter naprej proti severu na Mrzlo goro in gorski greben med Matkovim kotom in Logarsko dolino.

Planinska literatura
141|Grintovci - 1 : 25 000;
146|Kamniško - Savinjske Alpe 1 : 50.000;
71|Karavanke - osrednji del – 1 : 50.000;
483|Vodnik Razširjena slovenska planinska pot;
618|Slovenska planinska pot – I. del;
35|Dnevnik s Slovenske planinske poti;
Prehodi do drugih postojank
Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1864 m), po Slovenski planinski poti , 1.30 h (Zahtevna pot)
Bivak Pavla Kemperla (2104 m), 4.00 h
Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1793 m), skozi Turski žleb in Sleme, 5.30 h (Zelo zahtevna pot)
Kranjska koča na Ledinah (1700 m), po Slovenski planinski poti , 4.00 h (Zahtevna pot)
Dom planincev v Logarski dolini (837 m), mimo slapu Rinka, 1.30 h (Lahka pot)
Bivak pod Skuto na Malih podih (2045 m), 3.15 h
Vzponi na vrhove
Turska gora (2251 m), skozi Turski žleb, 2.30 h (Zelo zahtevna pot)
Skuta (2533 m), skozi Turski žleb, 4.00 h (Zelo zahtevna pot)
Mrzla gora (2203 m), čez Gornji Okrešelj in po dolini Mrzlega dola, 3.30 h (Zelo zahtevna pot)
Brana (2253 m), 2.30 h (Zahtevna pot)
Štajerska Rinka (2374 m), skozi Turski žleb, 3.30 h (Zelo zahtevna pot)
Koroška Rinka (2433 m), skozi Turski žleb, 3.30 h (Zelo zahtevna pot)
Kranjska Rinka (2453 m), skozi Turski žleb, 3.30 h
https://www.pzs.si/koce.php?pid=91 21. 6. 2021