Koča na Loki pod Raduho (1534 m)|
| Odprtost |
| JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
|
| |
| | |
Dostop do postojanke
Z avtobusom:
- Avtobusna postaja Luče ob Savinji, čez planino Kal - 3 h.
- Avtobusna postaja Robanov kot Rogovilec, mimo Snežne jame - 3 h 30.
- Avtobusna postaja Solčava Oprešnik, po Slovenski planinski poti - 4 h.
- Avtobusna postaja Črna na Koroškem, čez Belo peč - 4 h 30 min.
Vozni redi v Alpah
Z avtomobilom:
- Po regionalni cesti Ljubno ob Savinji-Luče ob Savinji, do naselja Črna, nato po lokalni in gozdni cesti do parkirišča v bližini koče, 16 km, do koče - 30 min.
- Po regionalni cesti Ljubno ob Savinji-Luče ob Savinji, do naselja Črna, nato po lokalni cesti do domačije Miklavc, 6 km, do koče - 2 h.
- Po lokalni cesti Črna na Koroškem-Pavličevo sedlo, čez prelaz Spodnje Sleme do domačije Bukovnik, mimo koče v Grohatu pod Raduho ter mimo Durc - 2 h.
- Po lokalni cesti Črna na Koroškem-Pavličevo sedlo, do domačije Osojnik, čez prelaz Bela peč - 2 h.
- Po lokalni cesti Črna na Koroškem-Pavličevo sedlo, do prelaza Spodnje Sleme, čez Lanež - 3 h.
- Po regionalni cesti Luče ob Savinji-Pavličevo sedlo, do gostišča Rogovilec, mimo Snežne jame - 3 h 30.
- Iz Solčave, po Slovenski planinski poti - 4 h.
- Iz Luč ob Savinji, čez planino Kal - 3 h.
| Opis postojanke
Koča stoji na planini Loka na vzhodnem pobočju Raduhe, tik nad gozdno mejo. Prvo kočo je tu zgradila leta 1910 Savinjska podružnica SPD; odprli so jo 29. junija 1910. Med NOB je koča pogorela. Po osvoboditvi je Gozdno gospodarstvo Nazarje postavilo za svoje potrebe novo kočo; leta 1950 jo je prevzelo PD Celje in jo odprlo 1. novembra 1950; jeseni 1954 jo je prepustilo PD Solčava, to pa leta 1956 novemu PD Luče ob Savinji. Večkrat so jo dograjevali in obnavljali, zadnjič v letih 1974 in 1975; 10. julija 1976 jo je upepelil požar. Takoj so začeli graditi novo, precej večjo kočo; PD Luče jo je ob pomoči domačinov, sosednjih PD, Savinjskega MDO, PZS in delovnih organizacij iz občine Mozirje leta 1978 dogradilo in jo svečano odprlo ob 10. dnevu planincev, 10. septembra 1978.
V dveh gostinskih prostorih je 100 sedežev, točilni pult; v 6 sobah je 45 postelj, na skupnem ležišču pa 40 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; v večji gostinski sobi kmečka peč; tekoča voda, fotovoltaični agregat za elektriko in mala čistilna naprava - oboje iz sredstev programa PHARE IZ leta 2001, mobitel.
Koča je poleti odprta vsak dan, maja in oktobra pa le ob koncih tedna in praznikih. Večje organizirane skupine ob predhodni najavi postrežejo tudi izven delovnega časa.
Razgled:
Z roba nad kočo je lep razgled proti jugu na Gornjo Savinjsko dolino in na gore nad njo. Razgled proti vzhodu zakrivajo bližnji vrhovi okrog planine Javorje; od jugovzhoda do jugozahoda vidimo v daljavi Menino planino, malo bliže Veliki Rogac in nekaj najbolj vzhodnih vrhov Savinjskih Alp nad Lučnico; na zahodni strani se v bližini dviga Raduha; severno sta vrhova Lanež in Jelovec.
Zanimivejše ture:
|
Planinska literatura
141|Grintovci - 1 : 25 000;
726|Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora - 1 : 30.000;
146|Kamniško - Savinjske Alpe 1 : 50.000;
618|Slovenska planinska pot – I. del;
629|V zasnežene gore;
35|Dnevnik s Slovenske planinske poti; | Prehodi do drugih postojank
 Koča na Travniku (1548 m), po Slovenski planinski poti , 2.30 h
Dom na Smrekovcu (1377 m), po Slovenski planinski poti , 5.00 h
Koča na Grohotu (1460 m), po Slovenski planinski poti , 3.00 h
Koča na Grohotu (1460 m), mimo Durc, 1.30 h
| Vzponi na vrhove
 Velika Raduha (2062 m), po Slovenski planinski poti, 1.30 h
Lanež (1925 m), 1.00 h
Veliki Travnik (1637 m), po Slovenski planinski poti, 2.30 h
Komen (1684 m), po Slovenski planinski poti, 3.30 h
Smrekovec (1577 m), po Slovenski planinski poti, 5.00 h
|
|
