Primorski alpinisti so se v Kirgizijo odpravili v petek, 1. 8., z ljubljanskega letališča in preko Carigrajskega vozlišča prileteli v Biškek naslednji dan ob 5. uri zjutraj. Sledili so številni birokratski opravki; nakup hrane se z nekaj prerekanja tudi dobro izteče. Popoldne istega dne se odpeljejo do narodnega parka Ala Archa, kjer pričnejo s peturnim dostopom do baznega tabora (3300 m) na ledeniški izravnavi pod vrhovi, katerih stene načrtujejo preplezati. V naslednjih dneh sledijo aklimatizacijski vzponi, med njimi Dean Strosar prepleza prvenstveno smer v steni Peak Teke - Tor-a in jo poimenuje Dean Strosar, PD, 450 m. Vzpon na vrh mu prepreči slabo vreme, sestopati začne cca. 50 m pod njim. Rok, Dejan in Boštjan se medtem že pripravljajo za prvi resnejši vzpon v jugozahodni steni 4860 m visoke Korone. Po 13 urah plezanja preplezajo prvenstveno smer Beli prah (spominska smer Petru Mežnarju), 6c, A1, 600 m. Nejc Kurinčič se medtem povzpne na 4895 m visoki Peak Semanov ter po grebenu sestopi do 4753 m visokega Peak Skryabina. Do baznega tabora sestopi po prvenstveni smeri N. Kurinčič, AD, 300 m. Dean Stroses tačas osvoji drugi, 4700 m visoki vrh Peak Sryabina. Naslednji dan imajo fantje delo s poškodbami; Nejc (sicer zdravnik) naključni ukrajinski alpinistki Maši oskrbi in zašije rano na nogi, Dejan Koren pa ima težave s poškodovanim gležnjem. Po dnevu počitka se Dean, Rok in Boštjan odpravijo na turo, medtem ko mora Dejan ob Nejčevem spremstvu zaradi poškodovanega gležnja sestopiti v dolino. Čez dva dni sledi dolgo pričakovani vzpon po 6. stebru v jugozahodni steni Korone. Dean se sicer odloči za solo pristop na vrh, brata in Boštjan pa preplezajo prvenstveno smer in jo poimenujejo Primorska smer (spominska smer Jožetu Vidmarju*), VII/V/IV, 800 m. Tri dni, ki jih še ločijo od sestopa v Biškek, preživijo v baznem taboru. V domovino so se vrnili v torek, 19. avgusta.

Nejčev, torej zdravniški vidik odprave pa si lahko preberete na spletni strani gore-ljudje.net
 

• Petek, 1. 8. Rok Kurinčič, Dean Strosar in Boštjan Mikuž se v Ajdovščini zberemo in odpeljemo na Brnik. Letalo nas ob 14.30 odpelje proti Istanbulu in nato v osrčje Centralne Azije, v glavno mesto Kirgizistana, Biškek. Po mirnem letu prispemo v prestolnico Kirgizije ob 5. uri zjutraj.
• Sobota, 2. 8. Pridruži se nam Nejc Kurinčič. Prva naloga je zglasitev na agenciji, seznanitev s kuharjem Sergejem, Rusom, ter skupen nakup hrane, ki se zaradi nesoglasij med kuharjem in ostalimi člani zavleče na debele 3 ure. Knjiženju hrane za 400 € sledi celotna stornacija in izbor hrane po naših in ne kuharjevih željah ... vsekakor želimo merila v kuhinji postavljati sami. Po opravljenem nakupu in hitrem kosilu se odpeljemo v narodni park Ala Archa na izhodišče poti, ki nas je po 5 urah dostopa pripeljala na lepo ledeniško izravnavo baznega tabora Ratsek na višini 3300 m. Popoldne smo pripravljali bazo za čim udobnejše življenje v prihajajočih tednih. Urejanje baze poteka v lepem sončnem vremenu, zvečer nas zmoti prva ploha.
• Nedelja, 3. 8. Prebudimo se v delno oblačno jutro. Po prvem Sergejevem kosilu sledi spoznavanje terena v okolici baze in že prve aklimatizacijske ture. Rok in Boštjan se v meglenem vremenu odpraviva do vznožja jugozahodne stene Korone na višino 4070 m. Vreme se izboljša, tako da lahko opraviva nekaj posnetkov stene, nato se vrneva v bazo. Dean se povzpne do bivaka na višino 3860 m, čemur sledi povratek v bazo. Nejc pa opravi pristop na 4300 m visok Peak Boks, ki se dviguje neposredno nad našo bazo. Med povratkom v bazo močno sneži. Večer preživimo ob igranju kart in sklenemo, da naslednji dan prenesemo vso tehnično opremo pod zahodni, še nepreplezan greben Korone, ki nam predstavlja ogrevalni cilj pred naskokom na centralno, 900 m visoko steno Korone (4860 m).
• Ponedeljek, 4. 8. Jutro je deževno, zato le poležavamo in čakamo Serđovo »specilaiteto«. Nejc se pred kosilom odpravi na Peak Bachichiki 4516 m. Opravi solo vzpon po koluarju B. Kuzmenko, D, 300 m, kjer ima precej težav s pohodnimi derezami. Ostali se po kosilu, v sneženem vremenu, odpravimo na ledenik pod zahodni greben, kamor prenesemo vso tehnično odpremo, ki jo spravimo pod balvane. Zvečer se v bazi zjasni - opravimo, sicer prepovedano, kopanje v ledeniškem slapu nad vodnim zajetjem - kar je prepovedano itak najbolj vleče, paše pa tudi ... Čakamo na ugodno vremensko napoved, zvečer se na satelitskem telefonu izpiše bratova napoved, ki napoveduje izboljšanje vremena. Skladno z dobro napovedjo spremenimo načrte in ogrevalno turo zamenjamo za glavno steno. Sklenemo, da popoldne dostopimo pod steno s šotorom, prespimo in v sredo začnemo s plezanjem v osrednji steni. 
• Torek, 5. 8. Trojica Rok, Dejan in Boštjan, ki nameravamo plezati v osrednji Koronini steni, počakamo do kosila v bazi in se pripravljamo na vzpon. Dean že zjutraj štarta proti štiritisočaku Peak Teke - Tor (4479 m) in se, po nam znanih podatkih, nanj povzpne po še nepreplezanem terenu, kjer preči serake, ki so v tem času še zadovoljivo zasneženi in stabilni. Solo prepleza prvenstveno smer Dean Strosar, PD, 450m. Zaradi sneženja, megle ter slabih snežnih razmer na južni strani obrne cca. 50 m pod vrhom in varno sestopi v bazo. Ob enih popoldne Rok, Dejan in Boštjan štartamo pod jugozahodno steno Korone. ABC postavimo pol ure od stene, saj računamo na povratek po severozahodnem ledeniku Korone.
• Sreda, 6. 8. Zbudimo se ob 3. uri zjutraj in se v soju čelnih svetilk odpravimo pod steno. Kljub počasni hoji spoznavamo, da bomo pod Korono prezgodnji. Stena že na začetku ponudi strme razčlembe, tako skoraj 2 uri zmrzujemo in pričakujemo prve sončne žarke z vzhoda. Ob 6. uri vstopimo v prvenstveno smer Beli prah (spominska smer Petru Mežnarju), 6c, A1, 600m Smer plezamo 13 ur in jo na vršnem grebenu Korone priključimo že obstoječi ruski smeri V. Balezin 1994. Sestopimo s spusti ob vrvi po smeri V. Egorov in ob 21. uri prispemo v ABC. Z Rokom nadaljujeva s sestopom v bazo, Dejan se odloči prespati v ABC. Nejc Kurinčič ta dan opravi nov solo vzpon na najvišji vrh gorovja Peak Semanov 4895 m po smeri A. Fedorov, AD, 800m in nadaljuje po ostrem, zahrbtnem grebenu na Peak Skryabina, 4753 m. V sestopu opravi prvenstveni sestop po smeri N. Kurinčič, AD, 300m. Dean Strosar opravi solo vzpon na drugi vrh Peak Skrjabine 4700 m.
• Četrtek, 7. 8. Sestop Dejana v bazo - poškodba gležnja. Počitek za vse in regeneracija. V večernih urah asistiramo Nejcu pri šivanju globoke rane na desnem stegnu mlade ukrajinske alpinistke Maše. Nejc opravi poseg v bivak sobi koče Ratsek hut. Operacijski poseg mine v soju čelnih svetilk in improviziranju čim bolj sterilnega okolja. Z disciplino, diktirano s strani Nejca, improvizacija nekako uspe in Maša se lahko postavi na noge. Nejc nalogo opravi res profesionalno, tako da Ukrajinka čez 3 dni zapusti bazo z nespremenjenim načrtom osvojitve sedemtisočaka Pik Lenina - vzhodnjaška volja, podprta s podarjenimi Nejčevimi antibiotiki.
• Petek, 8. 8. Počivanje v bazi. 
• Sobota, 9. 8. V soboto popoldne se Dean, Rok in Boštjan odpravimo na Peak Boks (4300 m). Pristopimo v lepem, sončnem vremenu. Med vzponom smo priča velikemu podoru balvanov, ki mu za las uidemo. Na vrhu se ponovno oglasi satelitski telefon, napoved vremena: ponedeljek izboljšanje, lahko pričakujemo stabilno, jasno vreme brez močnega vetra. Z Rokom se že na vrhu odločiva, da ponovno preložimo vzpon po grebenu Korone in greva plezat markantni 6. steber Korone. Sestopimo v bazo, po večerji in partijah kart zaspimo. Dejan zaradi poškodbe gležnja v spremstvu Nejca zapusti bazo. 
• Nedelja, 10. 8. Prebudimo se v čudovito sončno jutro, po zajtrku sledi kopanje v ledeniškem potoku, pranje perila, itd. Po kosilu se Nejc vrne v bazo. Dogovorimo se, da naslednji dan Nejc, Rok in Boštjan poskusimo s prvenstveno smerjo v 6. stebru Korone. Odločimo se za vzpon »baza - baza«, brez ABC. Popoldne se nad bazo razbesni nevihta, za njo sledi razjasnitev in priprava potrebne opreme.
• Ponedeljek, 11. 8. Zbudimo se ob 3.20 in po zajtrku se odpravimo proti Koroninem ledeniku. Dean ta dan načrtuje vzpon na glavni vrh Korone po normalki. Na ledeniku Ak Sai se razidemo, Dean nadaljuje z vzponom na Korono in doseže vrh ob 9. uri. Štiri ure kasneje je že nazaj v bazi. Ostali nadaljujemo na jugozahodno stran Korone in pod steber VI prispemo ob 8. uri, zaradi mraza na vstop čakamo še eno uro. Plezati začnemo v vpadnici vrha stebra, po razu, kjer po naših podatkih ne poteka še nobena smer. Težave smeri so skoncentrirane na spodnjem delu, s katerim Rok suvereno opravi v vodstvu. V zgornjem delu se smer dotika obstoječih smeri, saj vedno pogosteje srečujemo ostanke predhodnikov. Primorski steber (spominska smer Jožetu Vidmarju*), VII/V/IV, 800 m, plezamo od 9. do 18. ure, ko z velikim veseljem stopimo na zadnjo granitno špico nekje na višini 4850 m. Sestop opravimo s cca. 13 spusti ob vrvi. Med sestopom nas večkrat oprhajo slapovi snežnice, kar nam ob zahajajočem soncu ne vliva veliko veselja. Po triinpolurnem spustu mokri in dokaj izmučeni po večurnem vlečenju vrvi in reševanju ugank stebra končno stopimo na ledenik. Takoj pričnemo s sestopom v bazni tabor, kamor prispemo ob polnoči. Ob pašti zaključimo 21. urno turo, ki nam je omogočila novo smer čez 6. steber Korone. 
• Torek, 12. 8. Po zelo slabi noči se Nejc in Boštjan prebudiva s slabim počutjem, glavobolom, bolečinami v trebuhu. Cel dan nato preleživa v šotoru brez hrane. Rok je boljši in ne kaže bolezenskih znakov.
• Sreda, 13. 8. Zdravstveno stanje se nekoliko izboljša, omogoča že nekaj premikanja po bazi in prvo hrano. Še vedno je zelo nestabilno, zato se odločimo, da ob izboljšanju sestopimo v dolino.
• Četrtek, 14. 8. Ob še vedno nestabilnem zdravstvenem stanju ter običajnem sporu zaradi premalo nosačev sestopimo v dolino. 
• 15. 8. - 18. 8. Okrevanje v glavnem mestu, ogled Biškeka in jezera Issy Kol.
• Torek, 19. 8. V zgodnjih jutranjih urah let proti Sloveniji. Na Brnik prispemo ob 14.30.