Cerro Piergiorgio in skupina Pollone ležita nad ledenikom Marconi Sur.
Hribi so zaradi odmaknjenosti manj obiskani in ponujajo še nešteto možnosti za
nove smeri, nekaj stolpov je še neosvojenih. Piergiorgio s svojo 800-metrsko
monolitno steno ponuja strmo plezanje. Z Maticem nisva nikjer zasledila podatka,
da bi bila smer Greenpeace v celoti prosto ponovljena, zato se nama je zdel
cilj zelo zanimiv. V prvem delu najinega izleta sva dvakrat obiskala zatrep
ledenika Marconi Sur, a zaradi različnih razlogov nisva preplezala nobene
smeri. Nekoliko višje zahodne stene masiva Pollone in Cerro Piergiorgia so bile
precej mokre in posnežene in po najinem mnenju razmere za prosto plezanje niso
bile primerne. Poskusila sva v nižje ležečem stolpu Gran Gendarme del
Pollone, smer The Perfekt day (350 m, 7a), in zaradi slabe skale obrnila.
Zastavljenega
cilja nisva preplezala. Zaradi snega na vrhovih Piergiorgio in skupine Pollone sva
prestavila plezalno opremo pod vzhodne stene skupine Fitz Roy in ob naslednjem
vremenskem oknu 28. in 29. januarja 2015 preplezala italijansko smer iz leta
1968 v vzhodni steni Aguje Saint
Exupery, Italiana (7a, 700m, 60°, NP).
Nastja Davidova v vzhodni steni Aguje Saint Exupery, Italiana (7a, 700m, 60°, NP) (foto Matic Jošt)
Po Matičevem odhodu sem se ponovno navezala s Caroline North. Izkoristili
sva kratko obdobje lepega vremena in 13. februarja 2015 preplezali tokrat
zahodno steno Aguje Saint Exupery, Chiaro di luna
(750 m, 6b+, NP).
Po svojem tretjem obisku še vedno menim, da visoke stene patagonskih
gora ponujajo mnogo plezalskih užitkov v zlatem in ob sončnem dnevu toplem
granitu in resnega alpinizma. Ker pa je Patagonija pokrajina spremenljivega in
nestabilnega vremena z neusmiljenimi vetrovi, ki besnijo čez ognjeno zemljo, je
treba dobro načrtovati turo, imeti veliko mero potrpežljivosti in dovolj
vztrajnosti ter se znati prilagajati trenutnim razmeram.
Nastja Davidova |