četrtek, 12. december 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

torek, 4. avgust 2015, ob 13.50 uri, ogledov: 5773

120 let Aljaževega stolpa, nenadomestljivega simbola Slovenije

Planinska kultura | Splošno | 
Planinsko društvo Dovje - Mojstrana | Planinsko društvo Ljubljana-Matica | 
Objavil(a): Manca Ogrin
Aljažev stolp, izjemen kulturni spomenik in nenadomestljiv simbol Slovenije, že 120 let kraljuje na vrhu Triglava, 2864 metrov nad morjem. Ob 120. obletnici postavitve "pleha z dušo" na najvišji točki Slovenije se zvrsti več dogodkov v počastitev tega zgodovinskega dogodka. V petek, 7. avgusta 2015, bo ob 9. uri ob Aljaževem stolpu na vrhu Triglava spominska slovesnost ter ob 18. uri pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani svečana akademija Oj, Triglav, moj dom. Vljudno vabljeni!
Aljažev stolp 7. avgusta praznuje častitljivih 120 let kraljevanja na vrhu Triglava. Ob 120. obletnici postavitve “pleha z dušo” na najvišji točki Slovenije se zvrsti več dogodkov v počastitev tega zgodovinskega dogodka. V petek, 7. avgusta 2015, bo ob 9. uri ob Aljaževem stolpu na vrhu Triglava spominska slovesnost s priložnostnim nagovorom in krajšim kulturnim programom ter ob 18. uri pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani svečana akademija Oj, Triglav, moj dom s slavnostnim nagovorom, kulturnim programom in odprtjem razstav Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo! in del udeležencev slikarske kolonije Vrata 2015. Na Dovjem bo ob 16. uri položitev venca na grob Jakoba Aljaža in ob 16.30 v farni cerkvi maša v spomin Jakobu Aljažu.
PDF
120. obletnica Aljaževega stolpa - VABILO (1,95 MB)

Aljazev_stolp_1_foto_Manca_CujezPlaninska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah je bila v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom, ki ga je prepoznal tudi župnik z Dovjega Jakob Aljaž in se odločno uprl nadaljnjemu ponemčevanju. Dobil je drzno misel na vrhu Triglava postaviti majhen stolp – kot planinsko zavetišče in branik slovenstva. Od občin Dovje in Mojstrana je za en goldinar kupil »špico« Velikega Triglava, skupaj 16 kvadratnih metrov zemljišča, in začel izdelavo stolpa. V Planinskem vestniku, ki letos prav tako praznuje 120 let, so maja 1895 zapisali: "Marsikomu se morebiti zdi ves načrt neizvršljiv, a jekleni vztrajnosti in požrtvovalnosti g. župnika se bode gotovo posrečila izvršitev te čudovite stavbe. Aljažev stolp bo najvišja stavba ne le na Slovenskem, ampak nasploh po slovanskem svetu."

Jakob Aljaž je izdelavo stolpa zaupal svojemu prijatelju, kleparskemu mojstru Antonu Belcu, ki ga je izdelal iz debele pocinkane pločevine in železnih stebrov, zlitih z betonom, ter ga s tremi pomočniki postavil 7. avgusta 1895. Aljaž se je spominjal: "Bila je gosta megla. Zato zjutraj jaz nisem šel na vrh Triglava, ampak sem ostal v Dežmanovi koči, odkoder sem poslušal, kako zbijajo skupaj posamezne kose Triglavskega stolpa." Skromno odprtje stolpa je bilo 22. avgusta 1895, ko je s Triglava odmevala pesem Oj, Triglav, moj dom. Stolp in zemljišče na vrhu Triglava je Aljaž podaril Slovenskemu planinskemu društvu, predhodniku Planinske zveze Slovenije.

Slovenske gore so bile pomembno ozemlje in obenem simbolni prostor, kjer se je odvijala bitka za prevlado med Nemci, pozneje tudi Italijani, in Slovenci, Aljažev stolp pa je v vseh desetletjih ostajal branik slovenstva. Ob rojstvu slovenske države 25. junija 1991 je simbolično tudi na Aljaževem stolpu zaplapolala nova slovenska zastava. Oktobra 1999 je bil Aljažev stolp razglašen za kulturni spomenik državnega pomena in mesec pozneje podržavljen. Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, se je dokončno uresničila. Aljažev stolp ima zaradi kulturnih, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Triglav z Aljaževim stolpom pa je za vse nas izjemen krajinski motiv in nenadomestljiv simbol Slovenije.

Aljazev_stolp_na_Triglavu_foto_Manca_Cujez

Leta 1895 je dal Jakob Aljaž postaviti še Aljaževo kočo v Vratih, odkupil pa je tudi zemljišče na Kredarici. V Vratih so leta 1904 postavili Aljažev dom, ki ga je pet let pozneje podrl snežni plaz, a je zavedni Slovenec izbral novo lokacijo v Vratih in julija 1910 so odprli današnji Aljažev dom v Vratih. Na Aljaževem zemljišču na Kredarici je Slovensko planinsko društvo (SPD) leta 1896 postavilo skromno kočo, ki so jo odprli 10. avgusta. V letih 1909 in 1910 je bila razširjena in poimenovana Triglavski dom na Kredarici, ki ga je prav tako prepisal na SPD. Tik pod vrhom Triglava je dal v skalo izstreliti še votlino, tako imenovano Staničevo zavetišče, da bi se vanj lahko zatekli planinci ob neurju.

Pripravila: Manca Čujež

Vir: monografija Slovensko planinstvo (avtorja: Peter Mikša in Kornelija Ajlec) in razstava Narodnega muzeja Slovenija Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo! (avtorja: Gorazd Lemajič in Iztok Lemajič)

------------------------
Povezane novice:

Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih