nedelja, 16. december 2018
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

ponedeljek, 28. september 2015, ob 15. uri, ogledov: 2697

Poročilo alpinistične odprave Choktoi 2015

Alpinizem | 
Komisija za alpinizem | 
Planinsko društvo Celje Matica | Planinsko društvo Radovljica | Planinsko društvo Kranj | 
Objavil(a): Manca Čujež
Luka Lindič, Janez Svoljšak, Martin Žumer in Luka Krajnc so se v iskanju izzivov in alpskih dogodivščin v začetku julija odpravili na pakistanski ledenik Choktoi. Čeprav jim jo je med glavnimi vzponi zagodlo vreme, so se domov vrnili z več odličnimi vzponi in bogatejši za doživetje v eni izmed dolin, kjer je plezalnega potenciala še ogromno. Podrobneje v poročilu vodje odprave Luke Krajnca.
Alpinistična odprava: CHOKTOI 2015

Trajanje odprave: od 7. 7. do 26. 8. 2015

Vodja: Luka Krajnc (AO PD Celje Matica)
Člani: Luka Lindič (AO PD Celje Matica), Martin Žumer (AO PD Radovljica), Janez Svoljšak (AO PD Kranj)

Vzponi in poskusi

Naveza Lindič-Krajnc
22.-23. 7. S stolp Biacherahi (6050 m), J steber (6c, 60°, 700 m), 13 h plezanja, prvenstvena smer
31. 7.  Baithna Kabata (6200 m), V pobočje (70°, 600 m)
6.-7. 8 poskus v S razu Latoka 1, splezala cca. 20 raztežajev do 5000 m
12.-17. 8. poizkus v S razu Latoka 1, splezala 38 raztežajev do 5900 m 

Naveza Žumer-Svoljšak
18. 7. poskus v grebenu nad bazo, splezala do 4850 m
21.-23. 7. Choktoi spire, Z greben (50°, V+, M4, 500 m), splezala do Z predvrha na 5600 m
30.7-2.8  Choktoi peak (6145 m), poskus v J razu in vzpon po smeri Chabot/Richey/Swenson (50°, M5, 900 m)
13. 8. HAR pinnacle (5600 m), direktna varianta (5 novih raztežajev) smeri Corn Beef Chili Pasta à la Wahab (6c+, 400 m)

V začetku julija smo se Luka Lindič, Janez Svoljšak, Martin Žumer in Luka Krajnc v iskanju izzivov in alpskih dogodivščin odpravili na pakistanski ledenik Choktoi. V Islamabadu smo v enem dnevu uredili potrebne formalnosti, se spoznali z zveznim oficirjem in naslednje jutro ujeli letalo do Skarduja, kjer smo tri dni nakupovali hrano in ostale potrebščine ter čakali na prihod karga, ki je zaradi logističnih težav zamujal. Ko smo uredili vse potrebno, smo se z džipi odpeljali do vasi Askole in v štirih dneh hoje z dnevnimi temperaturami okoli 40 stopinj dostopili do baznega tabora na 4700 metrih. Tam smo srečali skupino Američanov, s katerimi smo se hitro spoprijateljili, za razliko od njihovega zveznega oficirja, ki je dajal vtis, da vlada širnemu vesolju in njegovi okolici. V dve uri oddaljenem baznem taboru je bila nastanjena tudi mešana nemško-švicarsko-avstrijska ekipa z bratoma Huber in filmsko ekipo. Kmalu se je pokazalo, da se tudi z njimi dobro razumemo, kljub temu da bi zaradi podobnih ciljev lahko pričakovali bolj "tekmovalno" vzdušje med tabori.

choktoi_2015_krajnc_svoljsak_zumer_lindic
Luka Krajnc, Janez Svoljšak, Martin Žumer in Luka Lindič v baznem taboru (foto Luka Krajnc)

Po postavitvi baze in dnevu oddiha smo začeli s prvimi aklimatizacijskimi vzponi. Vreme je bilo izredno toplo z ničlo izotermo na 6500 metrih, zato smo opustili misel na vzpone v snežnih pobočjih in raje začeli oprezati za varnimi linijami. Že ko dostopaš proti bazi, se ti prva izmed mnogih impozantnih sten na ledeniku Choktoi prikaže stena severnega stolpa Biacherahi (6050 m), ki spominja na plavut morskega psa. Ko sva z Luko Lindičem izvedela, da njen levi steber še ni preplezan, nisva potrebovala dosti usklajevanja, da sva si našla cilj, ki naju je motiviral. V soju čelnih svetilk sva zaplezala v snežni kuloar in po nekaj urah prišla na sedlo pod skalnim delom stene, kjer sva preživela celoten dan. Aluminijasta folija, ki sva jo uporabila za prekrivanje šotora, se je izkazala za odlično rešitev, saj nama je temperatura v šotoru na 5500 m z vročih 28 padla na znosnih 22 stopinj. Naslednje jutro sva s prvo svetlobo zaplezala v skalni del smeri. Pričakovala sva vsaj kakšen klin ali sidrišče od morebitnih preteklih poskusov, a na najino pozitivno presenečenje nisva našla ničesar. Stena je postregla z lepimi prehodi v večinoma dobri skali z nekaj izstopajočimi raztežaji v smislu naloženosti. Konstantna plezarija v kombinaciji z neaklimatiziranostjo naju je zaposlila za dobršen del dneva. Pri spustu ob vrvi sva porabila še zadnje ure svetlobe, potem pa nama ja zataknjena vrv popestrila sestop in okoli enih ponoči sva z nekaj domišljije in 20 metrov vrvi, kolikor jo je ostalo od začetnih 120 metrov, le prišla nazaj do šotora na sedlu. Martin in Janez sta medtem dostopila do sedla pod Choktoi spire in tam prespala. Naslednje jutro sta začela vzpon po zahodnem grebenu in po celem dnevu plezanja ugotovila, da je glavni vrh zaradi mnogo vzponov in spustov dlje, kot sta pričakovala, zato sta turo končala na enem izmed predvrhov, kjer sta še enkrat prespala in naslednji dan sestopila v bazo.

Biacherahi_tower-foto_odprava_Choktoi_2015
Prvenstvena smer Luke Krajnca in Luke Lindiča v severnem stolp Biacherahi (6050 m) (foto Luka Krajnc)

Med našo odsotnostjo v bazi je domov odšla večina ameriške ekipe, ki se jim je čas iztekel. V bazi je ostal le Kyle Dempster, ki je predlagal, da združimo plezalne moči. Predčasno se je zaradi različnih razlogov za vrnitev odločila tudi nemška ekipa. Pred odhodom sva jih z Lukom obiskala v njihovi bazi, kjer smo malo poklepetali o tem in onem, velikodušno pa so nam podarili tudi obilico hrane in nekaj plezalne opreme, ki smo jo mi na prvi turi uničili.

Po nekaj dneh počitka smo skovali nove načrte in odšli vsak v svojo smer. Midva z Lukom po ledeniku navzgor, kjer sva večinoma ponoči splezala po vzhodni strani na Baithno Kabato (6200 m) in pod vrhom bivakirala ter naslednjo noč sestopila v bazo. Martin in Janez pa po ledeniku navzdol, kjer sta poskusila v južnem razu Choktoi peaka, a zaradi nerazčlenjenega terena spremenila načrt in se spustila pod vzhodno stran. Najprej sta splezala do sedla vzhodno od vrha, naslednji dan pa na vrh Choktoi peaka (6145 m) in začela sestop. 50 metrov pod vrhom sta prespala in naslednji dan sestopila v bazo. Kyle je zaradi utrujenosti od poskusa v Ogre 2 ostal v bazi.

Po počitku in preigravanju kombinacij je bil čas, da se posvetimo glavnim ciljem odprave. Bili smo dobro aklimatizirani in motivacijsko močni. Vreme je vztrajalo pri visokih temperaturah, zato je bil glavni kriterij pri izbiri ciljev njihova varnost pred padajočimi projektili vseh vrst in agregatnih stanj. Z Lukom sva s težkimi nahrbtniki zaplezala v severni raz Latoka. Naporen dan je začinil padajoči šotor, ki ni želel nadaljevati ture in se je odločil poleteti v krajno zev 400 metrov nižje. Nadaljevanje načrtovanega osemdnevnega vzpona se nama je ob napovedanem vetru brez šotora zdelo preveč tvegano, zato sva si na polici uredila bivak in naslednje jutro sestopila do baze. Martin in Janez sta si za cilj izbrala zahodni greben Ogre 2, a sta se po dostopu na plato pod steno ob obilici padajočega kamenja in budilke v obliki snežnega plazu odločila, da bi bil poskus v takšnih razmerah nad mejo tveganja, ki sta ga pripravljena sprejeti, in se vrnila v bazo.

Choktoi_peak
Poskus Martina Žumra in Janeza Svoljška v južnem razu Choktoi peaka (6145 m) in vzpon po smeri Chabot/Richey/Swenson (foto Martin Žumer)

Po počitku smo pretehtali možnosti in skovali načrt za preostalih sedem dni, ki nam jih je ostalo do prihoda nosačev. Kyle je zaradi drugačnosti ciljev odšel domov, Martin in Janez sta se odločila za skalno plezanje v okolici baze, midva z Lukom pa sva se s pomočjo šotora, ki sta nama ga velikodušno odstopila Martin in Janez, odločila, da še enkrat poskusiva v razu Latoka 1. Vremenska napoved je bila relativno dobra, prednost poznanega terena pa se je še kako poznala, zato je plezanje teklo gladkeje in racionalneje. Po prvem bivaku na 5000 metrih sva nadaljevala do vrha skalne stopnje in zaplezala v snežni del, ki naju je pričakal v odličnih razmerah. Drugič sva bivakirala na 5400 metrih, kjer sva našla dobro mesto za šotor. Tudi naslednji dan so stvari tekle gladko, dokler naju okoli poldneva niso obiskale prve snežinke. Nisva se pustila motiti, rekoč "saj bo samo plohica", in v vedno močnejšem sneženju plezala dalje. Bližala se je noč, a mesta za dober bivak ni bilo nikjer na vidiku, "plohica" pa se je razvila v močno sneženje. Naposled sva se zadovoljila s ponujenim in snežni gobi na grebenu na 5900 metrih odsekala vrh, ki je ponudil ravno dovolj prostora za najin šotorček. Utrujena sva popadala v spalki in upala, da se prebudiva v lepše vreme. A žal zjutraj vreme ni bilo dosti boljše, med nočjo pa je zapadlo 20 centimetrov snega. Vedela sva, da je za ta dan napoved malo slabša, hrane in plina pa sva imela dovolj, zato sva se odločila, da počakava in nadaljujeva naslednji dan, ko bi naj sledilo hitro izboljšanje. A sneženju ni bilo videti konca in v peto jutro sva se prebudila v močnem sneženju, svežega snega pa je bilo že skoraj pol metra. Med še enim dnevom čakanja je sneg počasi odnesel še zadnje upe o nadaljevanju, zato sva se odločila, da še po tretjem bivaku na istem mestu sestopiva v dolino. Posledica te odločitve je bila tudi ta, da sva lahko zdaj jedla in pila, kolikor sva hotela, saj sva imela hrane še za štiri dni, med čakanjem pa sva porabo zmanjšala na minimum. Šesto jutro je bilo novozapadlega snega že skoraj en meter, naju pa je čakal sestop čez vseh 38 raztežajev, ki sva jih preplezala, medtem pa je sneg še vedno vztrajno naletaval. Po vseh spustih sva izkopala pod steno puščene palice in sestopila v bazo.

Martin in Janez sta v tem času poskusila z novo smerjo v osrednjem Biacherahi, a zaradi slabe skale obrnila in dostopila pod HAR pinnacle (5600 m), kjer sta preplezala direktno varianto smeri Corn Beef Chili Pasta à la Wahab iz leta 2007. Naslednji dan po najini vrnitvi z Latoka so prišli nosači in v treh dneh smo sestopili do Askol ter naprej do Skarduja. Vreme je hotelo, da ni bilo letala do Islamabada, zato smo se spoznali še z vsemi ovinki in luknjami na cesti Karakorum Highway in po dveh dneh dinamične vožnje prispeli v Islamabad, od koder smo poleteli proti domu.

Čeprav nam jo je med glavnimi vzponi zagodlo vreme, ki je bilo skozi celotno odpravo nadpovprečno toplo, kar je krojilo načrtovanje naših vzponov, smo z odpravo večinoma zadovoljni. Že pred odhodom smo bili mnenja, da je glavni cilj dobra plezalna izkušnja, podkrepljena s pozitivno skupinsko dinamiko, kar nam je docela uspelo. Domov smo se vrnili zdravi, v dobrih medsebojnih odnosih in bogatejši za odlično doživetje v eni izmed dolin, kjer je plezalnega potenciala še ogromno in kamor upamo, da se bomo v prihodnosti še vrnili.

Radi bi se zahvalili vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k izvedbi naše odprave, še posebej pa Planinski zvezi Slovenije in Juretu Jermanu za vremenske napovedi.

Luka Krajnc

choktoi_ledenik_foto_luka_krajnc
Plezanje nad pakistanskim ledenikom Choktoi, kjer je še ogromno plezalnega potenciala. (foto Luka Krajnc)

Mnenja ostalih udeležencev:
Luka Lindič: "Vrhovi v skupinah Latok in Ogre za alpiniste ne potrebujejo posebne predstavitve. Številni poskusi in epske zgodbe govorijo sami zase.
Na odpravo sem šel neobremenjen, a kljub vsemu z visokimi cilji, ki me vedno zelo motivirajo. Po aklimatizaciji, ki je res gladko in uspešno potekala, se na žalost stvari niso poklopile za severni greben Latoka 1. Zagotovo ostaja grenak priokus, saj je bila načrtovana smer letos verjetno v res idealnih razmerah. Odprava je mimo in sam ne razmišljam preveč o preteklosti, saj sem se že začel ukvarjati z naslednjimi projekti.”


Janez Svoljšak: "Zame je bila to prva odprava in kljub temu, da glavnega cilja nisva osvojila, sem z odpravo zadovoljen. Pridobil sem nekaj koristnih izkušenj s plezanjem na višini in organizacijo odprave, ki mi bodo prav prišle v prihodnje. Vzdušje v bazi je bilo dobro, za kar sta pripomogla tudi kuhar in pomočnik, s katerima smo se dobro ujeli."

Martin Žumer: "Želeli smo si izbrati dolino, kjer bi se lahko v primeru slabših razmer v glavnih ciljih vseeno naplezali. Ledenik Choktoi je bil odlična izbira. Že ob našem prihodu so bile temperature za visoke hribe previsoke, kar sta izkusili že preostali odpravi. Kljub temu smo ostali motivirani za zastavljene cilje in vseeno poskusili, žal neuspešno. Je pa skala v okolici izvrstna. Naša ekipa je delovala zelo dobro. Z pridružitvijo Kyla smo še pridobili na vzdušju v bazi."

------------------------
Povezani novici:
Alpinistična odprava Choktoi 2015 odhaja v Karakorum
Alpinistična odprava Choktoi 2015 - sporočila

Fotogalerija

Baithna Kabata (6200 m)

  Luka Krajnc1 / 47

Severni stolp Biacherahi (6050 m), južni steber, prvenstvena smer

  Luka Krajnc2 / 47

Choktoi spire, zahodni greben

  Janez Svoljšak3 / 47

HAR pinnacle, direktna varianta smeri Corn Beef Chili Pasta à la Wahab

  Janez Svoljšak4 / 47

Latok 1

  Luka Krajnc5 / 47

Z džipi do vasi Askole

  Luka Krajnc6 / 47

Štiri dni hoje do baznega tabora na 4700 metrih

  Luka Krajnc7 / 47

Na poti proti baznemu taboru

  Luka Krajnc8 / 47

Bivakiranje v steni severnega stolpa Biacherahi

  Luka Krajnc9 / 47

Plezanje v steni severnega stolpa Biacherahi

  Luka Krajnc10 / 47

Luka Lindič v prvenstveni smeri severnega stolpa Biacherahi

  Luka Krajnc11 / 47

 Luka Krajnc12 / 47

 Luka Krajnc13 / 47

Kuhar in njegov pomočnik v baznem taboru

  Luka Krajnc14 / 47

Kuhar v akciji

  Luka Krajnc15 / 47

Poskus Luke Lindiča in Luke Krajnca v Latoku 1

  Luka Krajnc16 / 47

Močno sneženje med vzponom na Latok 1

  Luka Krajnc17 / 47

Bivakiranje v Latoku 1

  Luka Krajnc18 / 47

Bivakiranje v Latoku 1

  Luka Krajnc19 / 47

Sestop z Latoka 1 po skoraj metru svežezapadlega snega

  Luka Krajnc20 / 47

Vrhovi nad ledenikom Choktoi

  Luka Lindič21 / 47

Plezanje v steni severnega stolpa Biacherahi

  Luka Lindič22 / 47

Luka Krajnc visoko nad ledenikom Choktoi

  Luka Lindič23 / 47

 Luka Lindič24 / 47

 Luka Lindič25 / 47

 Luka Lindič26 / 47

Neustavljivo sneženje v Latoku 1

  Luka Lindič27 / 47

 Luka Lindič28 / 47

 Luka Lindič29 / 47

Luka Lindič in Luka Krajnc

  Luka Lindič30 / 47

 Luka Lindič31 / 47

 Luka Lindič32 / 47

 Luka Lindič33 / 47

Bivak pod vrhom Choktoi peaka

  Martin Žumer34 / 47

Bivakiranje pod steno Ogrov

  Martin Žumer35 / 47

Janez Svoljšak v južnem razu Choktoi peaka

  Martin Žumer36 / 47

HAR pinnacle

  Martin Žumer37 / 47

Janez in Kyle med plezanjem v HAR pinnaclu

  Martin Žumer38 / 47

Janez v grebenu nad baznim taborom

  Martin Žumer39 / 47

Sestop s Choktoi peaka

  Martin Žumer40 / 47

 Janez Svoljšak41 / 47

 Janez Svoljšak42 / 47

Martin Žumer

  Janez Svoljšak43 / 47

Martin Žumer

  Janez Svoljšak44 / 47

 Janez Svoljšak45 / 47

 Janez Svoljšak46 / 47

V kuhinji v baznem taboru

  Janez Svoljšak47 / 47

 

Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2018
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih