četrtek, 23. marec 2017
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
19.03.2017 19:27
Feri Kropec
Vsi komentarji

NOVICE  

torek, 6. oktober 2015, ob 6. uri, ogledov: 2387

40 let od vzpona na Makalu, prvi slovenski osemtisočak

Alpinizem | 
Komisija za alpinizem | 
Objavil(a): Manca Čujež
V teh dneh mineva 40 let od prvega slovenskega vzpona na osemtisočak. Odprava Planinske zveze Slovenije pod vodstvom Aleša Kunaverja je oktobra 1975 po prvenstveni smeri preplezala južno steno 8463 metrov visokega Makaluja in s tem dosežkom postavila Slovenijo ob bok himalajskim velesilam. Vrh je doseglo sedem alpinistov: 6. oktobra Stane Belak - Šrauf in Marjan Manfreda - Marjon (brez uporabe dodatnega kisika), 8. oktobra Janko Ažman in Nejc Zaplotnik, 10. oktobra Viki Grošelj in Ivč Kotnik ter dan pozneje še Janez Dovžan. Ob 40. obletnici enega največjih dosežkov svetovnega himalajskega plezanja v Nepal odhaja jubilejna himalajska odprava Manang 2015.

Slovenski alpinisti so se z Makalujem prvič srečali leta 1972, ko so v njegovi južni steni prestopili magično mejo 8000 metrov, dosegli višino 8200 metrov in s tem kot himalajski začetniki razburili ves alpinistični svet, predvsem pa je ta odprava pomenila prelomnico slovenskega plezanja novih smeri v najtežjih himalajskih stenah, kar je bila v tistem času tudi med himalajskimi velesilami še prava redkost. »Leta 1972 smo bili manjša odprava in imeli smo slabše razmere kot tri leta pozneje. Nismo točno vedeli, kam gremo in kako se bomo lotili vzpona, odločili smo se za steno, a na žalost ne dosegli vrha, do koder nam je zmanjkalo 200 metrov,« se spominja Janko Ažman, ki je tri leta pozneje v navezi z Nejcem Zaplotnikom stopil na vrh Makaluja: »Leta 1975 smo bili številčnejši, močna ekipa, vedeli smo, kaj nas čaka, izkušnje iz leta 1972 so nam zelo pomagale. Nekaj alpinistov nas je bilo istih kot tri leta prej, razdelili smo se po navezah, kar se je izkazalo za uspešno. Že kmalu sva z Nejcem začela skupaj delati na gori, kar je rodilo, da sva za Marjonom in Šraufom prišla na vrh kot druga naveza. Občutek je bil dober, obenem pa nas je skrbelo, ker je bilo treba priti še nazaj. Dobro se je izšlo, tudi po zaslugi Aleša Kunaverja, ki je bil gonilna sila obeh odprav in nas je znal zelo motivirati.«

Odprava_Makalu_1975_prvi_slovenski_osemtisocak_arhiv_odprave
Člani odprave Makalu 1975 (foto arhiv odprave)

Prvenstveni vzpon na Makalu (8463 m) po južni steni oktobra 1975 je pomenil dokončen prodor slovenskega alpinizma s svetovni alpinistični vrh, saj je bila to šele tretja preplezana stena v Himalaji. Vrh pete najvišje gore na svetu je na odpravi pod vodstvom Aleša Kunaverja ob izjemni podpori preostalih članov doseglo sedem alpinistov. 6. oktobra 1975 sta kot prva Slovenca stala na osemtisočaku Stane Belak - Šrauf in Marjan Manfreda - Marjon, Manfreda je vzpon opravil brez uporabe dodatnega kisika, kar je bil takrat svetovni višinski rekord. Dva dni pozneje sta vrh dosegla Janko Ažman in Nejc Zaplotnik, 8. oktobra naveza Viki Grošelj in Ivč Kotnik, 11. oktobra kot zadnji še Janez Dovžan. Preostali člani odprave so bili: Zoran Bešlin, Danilo Cedilnik, Boris Erjavec, Tomaž Jamnik, Stane Klemenc, Janez Lončar, Bojan Pollak, Milan Rebula, Roman Robas, Jože Rožič, Dušan Srečnik - Zobač, zdravnik Damijan Meško in TV-snemalec Radovan Riedl. Uspeh je doma močno odmeval; predsednik Tito je alpiniste odlikoval z redom zaslug za narod, z zlato zvezdo, kot ekipa so dobili Bloudkovo nagrado in še številna druga priznanja, svetovni himalajizem pa je v svoj krog uvrstil tudi Jugoslavijo. Vzpon še danes velja za enega največjih dosežkov svetovnega himalajskega plezanja in je bil odlična osnova in spodbuda za nadaljnje slovenske uspehe v najvišjem gorstvu sveta.

»Sami smo uspeh na gori doživljali predvsem kot dokončanje drzne zamisli iz leta 1972, ki je dala smer in spodbudo našim prihodnjim ciljem v Himalaji. To je bil prvi osvojeni osemtisočak za Slovenijo (takrat tudi še za Jugoslavijo) in dokončni stik s svetovnim himalajskim vrhom,« je zapisal Viki Grošelj v knjigi Velikani Himalaje, ki jo lahko v angleški izdaji Giants of the Himalayas berejo tudi po svetu. »Makalu je bil nedvomno prelomnica v mojem gorniškem življenju in od tedaj je bila velika večina mojega delovanja posvečena najvišjim vrhovom našega planeta,« danes dodaja Grošelj, spomin pa obudi tudi njegov soplezalec Ivč Kotnik: »Makalu je še zdaj radost, veselje, sreča, mladost in prijateljstvo za vse življenje. Pomeni pa tudi dež, ki se ne ustavi ves teden, razmočeno zemljo, pijavke ter dolgo in naporno pot in vmes še nosaški 'štrajk'. Je naš in moj prvi slovenski osemtisočak. Bil sem zraven in še na vrhu. To pa še zdaj tako prijetno greje.« Pod vodstvom Vikija Grošlja odhaja 13. oktobra 2015 na pot 15-članska jubilejna himalajska odprava Manang 2015, s katero želijo veterani odprave prvenstveno proslaviti pomembno obletnico in izpeljati dobrodelne projekte v Nepalu.

Jugoslovanska_smer_v_juzni_steni_Makaluja_foto_Viki_Groselj
Prvenstvena smer slovenskih alpinistov v južni steni Makaluja (foto Viki Grošelj)

»V štirih desetletjih ni spomin na našo odpravo v južno steno Makaluja prav nič zbledel. Vračajo se mi prizori nepalske pokrajine, vasi in domačinov, pa vzponov v Steni višje in višje, vse do vrha. Največjo srečo sem doživel, ko nama je z Zoranom prav na koncu Aleš dovolil vzpon in se je samotna kalvarija vrnitve z rešenim soplezalcem srečno končala,« se spominja Janez Dovžan: »Danes je nepredstavljivo, da smo takrat z borno opremo v primerjavi z današnjo zdržali v strmi steni ob nenehnih grožnjah plazov in izstrelkov ledu celih 40 dni. Prijateljski duh, predanost skupni nalogi, brzdanje egoizma so prevladovali in pripeljali do uspeha, ki nas je povzdignil med vodilne globalne alpinistične sile. To nam najbolje dokazujejo komentarji priznanih svetovnih poznavalcev alpinizma v knjigi Bernadette McDonald Alpine Warriors. Vsako obujanje spominov vrača v življenje vse drage prijatelje, ki jih ni več, z grenkobo dokončne izgube in obenem veseljem, da smo skupaj doživljali čudovite pustolovščine.«

Slovenski alpinisti so se na 14 najvišjih vrhov sveta povzpeli v 20 letih, večinoma po prvenstvenih smereh. Leta 1975 sta Marjan Manfreda in Stane Belak kot prva Slovenca stala na osemtisočaku Makaluju (8463 m), Manfreda je vzpon opravil brez uporabe dodatnega kisika, kar je bil takrat svetovni višinski rekord. Dve leti pozneje sta Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik dosegla vrh Gašerbruma I (8068 m). Kot prva Slovenca sta leta 1979 na najvišjem vrhu sveta Everestu (8848 m) stala Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik. Grošelj se je leta 1984 skupaj s Hrvatom Stipetom Božićem povzpel na Manaslu (8163 m). Bogdan Biščak in Viki Grošelj sta se leta 1986 povzpela na Broad Peak (8047 m), dan pozneje je uspeh dopolnila še prva Slovenka na osemtisočaku, Marija Štremfelj. Istega leta je Gašerbrum II (8035 m) postal šesti osemtisočak, ki so ga premagali slovenski alpinisti Bogdan Biščak, Viki Grošelj, Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj. Na Daulagiriju (8167 m) sta leta 1987 stala Marjan Kregar in Iztok Tomazin, ki je leto pozneje osvojil še Čo Oju (8201 m). Leta 1989 je po smeri prvopristopnikov Viki Grošelj dosegel vrh Lotseja (8516 m), istega leta sta Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj osvojila Šišo Pangmo (8046 m), deseti slovenski osemtisočak. Leto pozneje sta Marija Frantar in Jože Rozman dosegla vrh Nanga Parbata (8125 m). Leta 1991 sta Marko Prezelj in Andrej Štremfelj preplezala prvenstveno smer v južni steni Kangčendzenge (8598 m), že dva dni pozneje je na glavnem vrhu Kangčendzenge (8586 m) stal Grošelj skupaj s Hrvatom Božićem. Leta 1993 sta Zvonko Požgaj in Viki Grošelj po klasični smeri brez dodatnega kisika dosegla K2 (8611 m), kar je bil skupno trinajsti osemtisočak, a tudi prvi v samostojni Sloveniji. Leta 1995 sta Davo in Drejc Karničar kot prva Slovenca dosegla vrh in nato kot prva na svetu presmučala severno steno Anapurne I (8091 m). To je bil hkrati zadnji, štirinajsti osvojeni slovenski osemtisočak.

Manca Čujež

-----------------------
Povezani novici:
Pred 20 leti Slovenci osvojili Anapurno, svoj zadnji osemtisočak
Dobrodelna akcija Planet za Nepal

Fotogalerija

Nejc Zaplotnik, Boris Erjavec, Rado Riedl in Viki Grošelj v baznem taboru pod Makalujem

  arhiv odprave1 / 6

Marjan Manfreda - Marjon (na fotografiji) in Stane Belak - Šrauf sta bila prva Slovenca, ki sta stala na osemtisočaku Makaluju 6. oktobra 1975.

  Stane Belak - Šrauf2 / 6

Vzpon v južni steni Makaluja, proti taboru na višini 7500 metrov

  Viki Grošelj3 / 6

Na Francoskem grebenu na nadmorski višini 8200 metrov (foto Janez Dovžan)

  Janez Dovžan4 / 6

Ivč Kotnik in Viki Grošelj po vrnitvi z Makaluja

  arhiv odprave5 / 6

Nekaj veteranov odprave Makalu 1975 na festivalu gorniškega filma Domžale: Danilo Cedilnik - Den, Jože Rožič, Zoran Bešlin, Ivč Kotnik, Bojan Pollak, Janko Ažman in Roman Robas

  Igor Kuster/MFFD6 / 6

 

Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2017
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Dvorakova 9, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih