Sedmega
oktobra 2000 je Davo Karničar s
smučmi na nahrbtniku dosegel najvišji vrh sveta, takoj za njim pa so na Everest
stopili še Franc Oderlap ter šerpi Ang Dordži in Pasang Tensing. Jasnega, a do kosti mrazečega dne je Karničar uresničil
svoj takratni življenjski cilj: odsmučal je z 8848 metrov in zgodovinsko
smučanje sklenil dobrih pet ur pozneje v baznem taboru na nadmorski višini 5350
metrov ter tako postal prvi zemljan, ki je na en mah presmučal Everest od vrha
do baznega tabor. Poleg Karničarja in Oderlapa so dva dni pozneje vrh osvojili
še Matej Flis, Tadej Golob in Gregor Lačen.
“Ob spominu na smučanje z
Everesta je predvsem prisotna hvaležnost, da so bile okoliščine takšne, da se
je to dalo izpeljati. Leta tečejo, postajam starejši in vedno bolj se zavedam,
da četudi smo sami desetkrat optimalni, ne moremo narediti stvari, če nam ni
nekaj podarjeno,”
Jezerjan danes razmišlja o svojem zgodovinskem smučarskem spustu. Obširno
reportažo o Davovem smučanju z Everesta si lahko preberete v novembrski
številki Planinskega vestnika iz leta 2000, ki je dosegljiva na tej
povezavi.
Podvig
je zahteval izjemno koncentracijo, smučarski užitki so bili postavljeni na
stranski tir. “Osnovni namen v smučanju
je uživanje, pri smučanju z osemtisočakov pa je ob veliki koncentraciji treba
vzeti v zakup, da presmučaš strmino, smučarskega užitka, kot ga sicer poznamo,
pa pri spustu z osemtisočaka ni,” priznava Karničar. S psihičnega vidika je
bil zanj najtežji odsek levo od zloglasnega Ledenega slapu, pod sedlom Lo La, ko
je moral s smučmi peljati čez nevaren predel, kjer nihče ne hodi, saj se tam
dnevno podirajo seraki, je pa edini možen prehod za smučanje. Tehnično je bila
zanj najtrši oreh Lotsejeva stena, precej očiščena snega in poledenela, z
vetrom prinešeni drobci peska v ledu pa so robnikom jemali ostrino, zato je
bilo smučanje iz metra v meter nevarnejše.
Odskočna deska
za Davove alpinistične smučarske podvige na najvišji ravni je bilo smučanje z
Anapurne. Leta 1995 sta skupaj z bratom Drejcem Karničarjem kot prva Slovenca
dosegla vrh Anapurne in opravila prvi neprekinjeni smučarski spust s tega
osemtisočaka. “Ta smučarski spust mi je
prinesel vero, da je to mogoče, da ni tako zelo nevarno smučati v coni nad
sedem tisoč metri. Takrat me je skrbelo, da je lahko usodno, če v območju
pomanjkanja kisika in posledično slabše odzivnosti narediš napako in prepočasi
odreagiraš. A strah se je razblinil in pridobil sem dober občutek. Saj vemo, da
nas neuspehi zatolčejo, uspehi pa dvignejo,” poudari alpinistični smučar,
ki je leta 2006 po smučanju z Mt. Winsona, najvišjega vrha Antarktike, postal prvi
človek, ki je uspešno presmučal vse najvišje vrhove sedmih celin.
Pred
njim je že nov izziv, smučanje z 8611 metrov visokega K2. Leta 1993 se je že poskusil povzpeti na drugo najvišjo goro in
je dosegel njeno ramo na višini 7950 metrov, na letošnji odpravi Karakorum ski – Gašerbrum
2015 se je znova preskusil, kako suvereno deluje na takšni nadmorski
višini, prihodnje leto pa ga čaka nemara najtežji smučarski podvig. “Presrečen bom, če bom o tem lahko resnično sodil, saj bo to lahko
ocenil le tisti, ki ga bo spremučal,” ostaja na trdnih tleh in dodaja: “Zagotovo se okrog K2 ustvarja sloves
neosvojljivega, smrtonosnega, grozečega, česar se po temeljiti analizi zavedam,
zato bo najprej potrebna zadostna koncentracija in nekoliko več sreče pri
vzponu, da bom sploh lahko smučal z vrha. Če sklenem: po Everestu bi bilo prima
narediti tudi K2.”
Manca
Čujež
------------------------- Povezane novice: Davo Karničar je smučal z Everesta (Planinski vestnik 11/2000) Pred 20 leti Slovenci osvojili Anapurno, svoj zadnji osemtisočak Odprava Karakorum ski – Gašerbrum 2015 odhaja na pot Alpinistična odprava Karakorum ski – Gašerbrum 2015 - sporočila 40 let od vzpona na Makalu, prvi slovenski osemtisočak Marija in Andrej Štremfelj 25 let po skupnem Everestu |