Slovenska alpinistična odprava
Raru 2015,
ki je potekala od 20. julija do 9. septembra 2015 in jo je podprla Planinska
zveza Slovenije, je bila po britanski odpravi Imperial
College
leta 2011 šele druga odprava v alpinistično skoraj še neraziskanih gorah nad
dolino Tetleh, ki leži na severozahodu Raruja v pokrajini Zanskar na severu
Indije. »Pri odlični in
uspešni avanturistični odpravi v neraziskanem indijskem pogorju Raru Matica
in Nastje, ki sta v kratkem času uspela splezati na tri prej še neosvojene
vrhove, visoke več kot šest tisoč metrov, izstopa predvsem težavna nova skalna smer Od vzhoda do zahoda na 6210 metrov visoki Ri
Pok Te. Celotna odprava, tako logistično kot plezalsko, je bila izpeljana v
slogu, ki je lahko mnogim alpinistom za zgled,« je komentiral Miha
Habjan, načelnik Komisije za alpinizem PZS.
Plezanje v skalnem delu jugovzhodnega grebena na Khumchu Ri (foto Matic Jošt)
»Slovenija ima bogato tradicijo alpinističnih odprav v manj
raziskana gorska območja po vsem svetu, ne le v Himalajo. Najina odprava to
tradicijo uspešno nadaljuje. Prepričan sem, da se slovenski alpinisti tudi v
prihodnje ne bomo ustrašili nekoliko bolj belih lis na zemljevidu. Številni po
svetu nas cenijo tudi zaradi tega,« je o raziskovalnem duhu po vrnitvi iz Indije povedal vodja
odprave Matija Jošt (AO PD Celje-Matica),
ki se je v svojem dolgoletnem alpinističnem udejstvovanju na visoki ravni
udeležil vrste odprav, kot tudi njegova soplezalka Nastja Davidova (AO PD Ljubljana-Matica), najuspešnejša alpinistka
leta 2011, 2013 in 2014 po izboru Planinske zveze Slovenije in večkrat
najboljša alpinistka Mestne občine Ljubljana, ki je dodala: »Zadovoljna sem, da nama je uspelo splezati
na tri nove vrhove. Zame je bila to druga izkušnja na višini šest tisoč metrov
in prva, da sem iskala prehode v deviškem svetu visokogorskega granita z
zavedanjem, da sva prva človeka, ki
stopava po neokrnjeni naravi. Priznam, da je drugačen občutek, kot če smer
ponavljaš.«
Nastja Davidova se veseli na vrhu Ri Pok Te, v ozadju Lama Jimsa Kangri (foto Matic Jošt)
Davidova
in Jošt sta med opravljanjem vzponov pomagala tudi pri kartiranju odmaknjene
doline in identifikaciji okoliških vrhov. Vse tri prve pristope na indijske
šesttisočake sta opravila v alpskem slogu, torej brez pritrjenih vrvi in postavljanja
vmesnih taborov, le z bivakiranjem v steni. Petega avgusta sta se povzpela na
vrh, visok 6068 metrov, ki sta ga
zaradi špičaste vršne piramide poimenovala Khumcho
Ri, kar v ladaškem jeziku pomeni ptičji kljun, 1000 metrov dolgo
prvenstveno smer pa ocenila kot zahtevno z D+. Od 13. do 17. avgusta je
sledil prvi pristop na 6058 metrov
visok vrh, ki sta ga poimenovala Kun
Long Ri, kar v tibetanščini pomeni pozitivna motivacija. 1500-metrsko
prvenstveno smer, s TD+ ocenjeno kot zelo zahtevno, sta poimenovala Srečno potovanje.
Med 25. in 27. avgustom
2015 sta odpravo okronala z najzahtevnejšim
vzponom na goro Ri Pok Te (6210
m), kot jo imenujejo domačini. Svojo tretjo prvenstveno smer, dolgo 1200
metrov, sta poimenovala Od vzhoda do zahoda in jo ocenila s
TD+/ED- na meji med zelo in ekstremno zahtevnim plezanjem, torej med 5. in 6.,
najvišjo stopnjo francoske
lestvice. »Ko sva drugi dan plezanja dosegla rob vzhodne stene, sva sprva
mislila, da sva izbrala napačno smer vzpona, saj je bil greben proti vrhu
videti (pre)težak. S trmastim, a
premišljenim vztrajanjem sva naredila obvoz po zahodni steni in bila nagrajena
z vrhom. Smer sva speljala v območju najlažjih naravnih prehodov, ki jih je
gora ponujala, kakor se za prvopristopnika spodobi,« je vzpon na Ri Pok Te
opisal Jošt. »Bila sva dobro
aklimatizirana in želela sva si plezanja v kompaktni, s soncem obsijani skali.
Želja je bila uslišana in nebo nama je naklonilo tri dni lepega vremena. V alpskem slogu se nama je uspelo povzpeti
na najin tretji vrh, ki ga domačini poznajo pod imenom Ri Pok Te in pomeni
vrh, s katerega se vidi na drugo stran,« se spominja Davidova.
Ri Pok Te z rdeče vrisano smerjo vzpona naveze Davidova-Jošt Od vzhoda do zahoda (foto Matic Jošt)
»Mirno lahko rečem, da
njuna odprava odseva prvinski duh
alpinizma, ki je hkrati klasično odkrivanje in moderno vrhunsko plezanje. Ker
je kot obmejno območje vojaško nadzorovano, so tudi zveze s svetom mogoče le
klasično, torej za pol stoletja nazaj. Pred leti sta podobne stvari počela
zakonca Grmovšek v Sečuanu, nesrečno pa se je končala odprava Aleša Holca in Petra
Mežnarja na severni strani Karakoruma v podobno polzaprtem območju. Pri Joštu
in Davidovi je obveljalo 'z drznimi je sreča'. Iskrene čestitke!« je dosežek ocenil Tone Škarja, vodja več slovenskih alpinističnih odprav v Himalajo.
Manca Čujež
----------------------- Povezani novici: Slovenska alpinistična odprava Raru 2015 - poročilo Alpinistična odprava Raru 2015 v indijski Himalaji
|