NOVICE
ponedeljek, 4. januar 2016, ob 17.20 uri, ogledov: 17160 Dopolnjeno: Davčne blagajne - vprašanja in dodatna pojasnilaPlaninska organizacija | Društva | | Odbor za članstvo | Odbor za pravne zadeve | | | Objavil(a): Matej Ogorevc | | Objavljamo pogosta vprašanja, katera dobivamo s strani planinskih društev. Probleme smo podrobneje preučili in analizirali, zato odgovore na njih delimo z vsemi. | Finančna uprava Republike Slovenije (v
nadaljevanju FURS) je 17. decembra 2015 objavil podrobnejša pojasnila, kdaj je
potrebno za plačilo članarine v društvu izdati račun in ga davčno potrditi. Stališče FURS-a je,
da v kolikor se članarina uporabi za sofinanciranje izleta za člane, za izdajo
društvenega glasila, za kritje članskega zavarovanja ipd., mora društvo izdati
račun in ga davčno potrditi. Takšno stališče FURS torej pomeni, da so
planinska društva dolžna izdajati in potrjevati račune tudi za članarino.
Spodaj objavljamo vprašanja, ki smo
jih naslovili na FURS ter njihove odgovore (PZS direktno ali v sodelovanju s CNVOS).
Članarina in davčna blagajne
Oseba se včlani v avtomobilistični ali športni klub in plača
članarino, ki je obvezna za vse člane na podlagi statuta. Na podlagi statuta
ali sklepa pristojnega organa društva pripada vsem članom tudi nezgodno
zavarovanje za primer poškodbe pri tekmovanju oz. pri izvajanju športne aktivnosti, za katero je kljub ustanovljen,
s čimer se želi člane pri izvajanju športa vsaj delno zavarovati. Gre torej za
neko ugodnost, pri kateri pa ni nujno da jo bo član sploh kdaj deležen. Ali je
to predmet DDV? Iz vprašanja ne izhaja, kdo sklepa oz. opravi
zavarovanje. Če gre za kolektivno zavarovanje, kjer je zavarovalec društvo, se
šteje, da društvo opravi oproščeno storitev zavarovanja svojim članom. V takem primeru mora društvo članu društva
izdati račun in ga davčno potrditi.
Oseba se včlani v ribiško društvo ali društvo upokojencev in plača
članarino, ki je obvezna za vse člane na podlagi statuta društva. Ena od pravic
članov je tudi, da brezplačno prejemajo društveno glasilo, če to želijo. Če gre zgolj za interno oz. društveno glasilo, ki se razdeli članom in je
povezano s storitvami, ki jih davčni zavezanec opravlja svojim članom kot
povračilo za članarino, in če gre pri društvu kot davčnemu zavezancu v vsakem
posameznem primeru dobave za dobavo, oproščeno po 11. točki prvega odstavka 42.
člena ZDDV-1 oziroma izpolnjuje pogoje za oprostitev po 43. členu ZDDV-1, lahko
od društvenega glasila uveljavlja oprostitev plačila DDV. V takem primeru z
dobavo društvenega glasila članu društva, društvo opravi oproščeno dobavo, ki
jo je član društva sicer že plačal v delu plačila članarine, zato mora društvo
zagotoviti, da je za opravljeno dobavo izdan račun najpozneje, ko je dobava
opravljena in plačana. Če je račun plačan z gotovino po ZDavPR, torej tudi, če
je račun ali del računa za društveno glasilo plačano iz članarine, ki je bila
plačana z gotovino, ga mora tudi davčno potrditi.
Oseba se včlani v društvo upokojencev in plača članarino, ki je
obvezna za vse člane na podlagi statuta. Društvo enkrat letno za vse svoje
člane organizira izlet, pri čemer se člani sami odločijo ali bodo na izlet šli
ali ne. V kolikor se za to odločijo pa je udeležba zanje brezplačna in društvu
ne plačajo nič dodatnega. V primeru, ko
društvo organizira izlet za člane društva, opravi storitev, ki je predmet DDV.
Iz pojasnil FURS izhaja, da mora v takem primeru društvo razmejiti članarino na
del, ki je namenjen delovanju društva in na del, ki je namenjen plačilu dobav,
ki se opravijo članom društva, in članarina torej po vsebini predstavlja
plačilo za te dobave. V primeru, ko društvo opravi storitev organizacije izleta
članom društva pa mora zagotoviti, da je izdan račun. Če je račun plačan z
gotovino po ZDavPR, torej tudi, če je račun ali del računa za izlet plačan iz
članarine, ki je bila plačana z gotovino, ga mora tudi davčno potrditi.
Glede na izpostavljeni pogoj, da članarina ne sme
predstavljati ugodnosti za člane se postavlja vprašanje, ali je ta pogoj
izpolnjen, v kolikor pristojni organ društva določi, da se celotni znesek iz
članarin porabi za delovanje društva (npr. za stroške poslovanja), ugodnosti za
člane (npr. izlet, brezplačno glasilo in podobno, zgoraj napisano) pa društvo
krije iz drugih virov kot so npr. donacije. Če društvo
članom dejansko omogoči brezplačno dobavo, kot npr. brezplačno udeležbo na
izletu, brezplačno dobavo glasila, brezplačno udeležbo na določenem seminarju
in se taka dobava (udeležba na izletu, dobava glasila, udeležba na seminarju),
ne krije iz članarine ampak iz prejetih sredstev donacij, članu torej ni treba
plačati za udeležbo, potem brezplačno opravljena storitev ni predmet DDV. Gre
namreč za storitev, opravljeno za namene opravljanja dejavnosti davčnega
zavezanca, za katero se šteje, da ni bila opravljena za plačilo in kot taka ni
predmet DDV. Pojasnjujemo pa, da če donacije po vsebini predstavljajo plačilo za opravljeno dobavo, kar pa je treba
presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, je treba od njih obračunati DDV.
Prostovoljstvo
Ali mora imeti (planinsko)
društvo s prostovoljci (člani društva, ki delajo prostovoljno) sklenjeno
pogodbo o sodelovanju? Ne! Zakon o prostovoljstvu glede delovanja prostovoljcev
določa:
- če organizacija ni vpisana v vpisnik
prostovoljskih organizacij, ni potrebna nobena pisna pogodba. Zadošča torej
usten dogovor.
- če je organizacija vpisana v vpisnik
prostovoljskih organizacij, potem mora s prostovoljci, ki zanjo delajo več
kot 24 ur letno, imeti sklenjen dogovor o prostovoljskem delu, ki pa je lahko
ali usten ali pisen. Od tega je izjema, ki je opisana spodaj.
- če organizacija
JE vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij IN gre za prostovoljsko delo,
ki vsaj pol leta traja 20 ur tedensko (t.i. prostovoljska služba) ali če gre za
mladoletne prostovoljce, potem mora biti dogovor pisen. Primer pisnega dogovora
najdete na spletni strani Centra za informiranje,
sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS).
Razen v izjemnih primerih (prostovoljska služba ali mladoletni
prostovoljci) tako ni potrebna nobena (pisna) pogodba.
Ali lahko prostovoljec dela več
kot 8 ur na dan oz. ali mora biti v pogodbi opredeljen delovni čas? Omejitve števila
ur ni. Zakon sicer pravi, da morajo organizacije, ki so vpisane v vpisnik
prostovoljskih organizacij, pri prostovoljskem delu spoštovati enaka pravila
kot veljajo za zaposlene po ZDR-1, torej pravico delavca/prostovoljca do
odmora, počitka, itd. Ne omenja pa nobene številčne omejitve glede števila
delovnih ur opravljenih v določenem časovnem obdobju.
Za organizacije ki niso vpisane v vpisnik, pa ni niti zgoraj
omenjenih omejitev oz. obveznosti.
Dodatno pojasnilo (objavljeno 4. januarja 2016)
Pri plačanem delu ustrezno uredite pogodbeno razmerje Društvo mora zagotoviti, da bo fizična oseba, ki zanj opravlja delo, imela pravno podlago, ki se po Zakonu o o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ne šteje kot delo ali zaposlitev na črno. Vsak (član ali nečlan društva), ki za delo v društvu prejme kakršnokoli povračilo (korist v stvareh ali naravi), mora pred samim pričetkom dela z društvom urediti ustrezno pogodbeno razmerje (delovno razmerje, civilnopravne pogodbe, študentske napotnice ...).
Brezplačno lahko člani društva opravljajo naloge za dejavnost društva Seveda je prepovedano zaposlovanje in delo na črno, a zakon omogoča tudi nekaj izjem za prostovoljno delo članov društva.
V primeru prostovoljnega oz. brezplačnega dela članov društva kot so nujna dela, humanitarno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko delo ter dobrodelno delo. Prostovoljno delo pomeni, da član za svoje delo ne prejme plačila oz. katere druge osebne koristi.
Član društva lahko torej opravlja brezplačno delo v imenu in za račun društva, če dokaže, da je član društva. Pomembno je tudi to, da člani društva lahko izvajajo le tista dela, ki so povezana z nalogami in dejavnostmi društva - gre torej za dejavnosti, katere so opredeljene v temeljnem aktu društva (pravila, statut, ...).
Podlaga za tako delo je torej članstvo v društvu in temeljni akt društva, v katerem je opredeljena tako pridobitna dejavnost, kot tudi naloge, ki jih člani opravljajo za namen uresničitve dejavnosti društva.
V primeru inšpekcijskega nadzora se v vsakem konkretnem primeru ugotavlja, člani društva dejansko opravljajo delo brezplačno in ali se pridobitna dejavnost opravlja v mejah, ki je v organizacijski obliki društva dovoljena po Zakonu o društvih.
Praktični primeri sprejemljivih prostovoljnih/brezplačnih del članov društva (če je društvo registrirano za izvajanje teh dejavnosti):
- prodaja jedi in pijače na posameznem dogodku (pohod, planinski ples, planinski tabor, ...);
- prodaja reklamnih izdelkov društva v primeru promocije društva;
- delo oskrbnika planinske koče, ki ga opravlja član planinskega društva.
Povzeto po sporočilu za javnost FURS (original objavljen spodaj).
Dodatna pojasnila FURS-a o opravljanju del za društva (135 kB)
Delo v planinskih
kočah
Kako se v pogodbi z delavcem na
planinski koči določi delovnik? Delo v planinski koči realno poteka cel dan.
Ali se lahko ime istega delavca na blagajni pojavlja cel dan? V pogodbi o delovnem razmerju se delovni čas lahko določi, kot »neenakomerno
razporejen delovni čas,« kar pomeni, da zaposleni nima delavnika časovno
določenega delovnika (npr. med 8. in 16. uro), temveč je delovni čas
fleksibilen - delavec si ga odreja sam. Tovrstna rešitev se pogosto uporablja
ob podobnih primerih.
|
Komentarji | |
|
Franc Rup, četrtek, 10. marec 2016, ob 13.49 uri Sem prvič na forumu, rad pa bi opozoril na naslednje: davčne blagajne so obvezne za pobiranje članarine, kar pozdravljam. Problem s pobiranjem članarine je po mojem v dodatnih stroških pri društvih saj je nabava blagajne, najem programa in naročnina na simobil ali drugega operaterja kar velik zalogaj( za naše društvo je bil za leto 2016 brez naročnine Simobil, zajetnih 479€). Glede na to koliko denarja od članarine ostane društvu in koliko ga brez napora dobi PZS mislim, da bo nujno potrebno s strani PZS po delitvenem ključu iz naslova članarin tudi stroške za nabavo in delovanje davčnih blagajn deliti. Zato predlagam, da na PZS omenjen predlog preučijo, drugače bomo primorani v društvih sami za zgoraj omenjen strošek PZS izstaviti račun.
lp Franc R.
|
|
Damjan Omerzu, torek, 2. februar 2016, ob 9.33 uri
Pozdravljeni.
Žal društvom ne moremo dajati pojasnil, ki nimajo podlage v uradnih pojasnilih, tudi če bi bilo to za društva in za PZS enostavneje. Zavedamo se, da je uvajanje davčnih blagajn zahteven zalogaj. Zaradi tega smo pripravili pojasnila, posvete in predloge tehničnih rešitev, z namenom društva seznaniti s problematiko in jim olajšati uvajanje sprememb. Pri tem smo sodelovali z različnimi strokovnjaki, pri določenih vprašanjih pa smo se obrnili tudi direktno na FURS (PZS direktno ali v sodelovanju s CNVOS).
Seveda pa davčnih blagajn ne uvaja PZS in jim je od začetka nasprotovala, tako v javnosti, kot na relaciji do državnih organov. Kljub temu so davčne blagajne tukaj, predstavljena pojasnila pa so na voljo za zagotavljanje zakonitosti delovanja planinskih društev, kar pa je v domeni vsakega posameznega društva, kot samostojne pravne osebe.
Damjan Omerzu, strokovni sodelavec PZS |
|
Bogdan Kopmajer, ponedeljek, 1. februar 2016, ob 17.57 uri Sem to napisal v forum, objavljam pa še tukaj, da lahko naše stališče vidijo tudi tisti, ki foruma ne uporabljajo.
Bom pisal konkretno za naše društvo, PD Delo. Društvo ni davčni zavezanec in ne opravlja pridobitne dejavnosti (kot recimo društva, ki upravljajo s planinskimi kočami)
Nekateri člani plačajo članarino, v katero je vključeno zavarovanje. Zavarovanje je urejeno na relaciji PZS in Coris, z vsemi pogodbami in ostalimi določili ter pogoji. PZS izstavi račun PD Delu za toliko članarin, kolikor jih poberemo od članov. PD Delo nima osnove, na podlagi katere bi članom iztavljalo račun za članarino in zavarovanje.
Kopiram vprašanje in odgovor FURS-a:
V: Oseba se včlani v avtomobilistični ali športni klub in plača članarino, ki je obvezna za vse člane na podlagi statuta. Na podlagi statuta ali sklepa pristojnega organa društva pripada vsem članom tudi nezgodno zavarovanje za primer poškodbe pri tekmovanju oz. pri izvajanju športne aktivnosti, za katero je kljub ustanovljen, s čimer se želi člane pri izvajanju športa vsaj delno zavarovati. Gre torej za neko ugodnost, pri kateri pa ni nujno da jo bo član sploh kdaj deležen. Ali je to predmet DDV?
O: Iz vprašanja ne izhaja, kdo sklepa oz. opravi zavarovanje. Če gre za kolektivno zavarovanje, kjer je zavarovalec društvo, se šteje, da društvo opravi oproščeno storitev zavarovanja svojim članom. V takem primeru mora društvo članu društva izdati račun in ga davčno potrditi.
Naše stališče: PD Delo ni zavarovalec in ne opravi oproščene storitve zavarovanja svojim članom (to opravi PZS). In kot pravi razlaga bi, v primeru da bi PD Delo bilo zavarovalec, morali izstaviti članu račun ter ga davčno potrditi. Ker pa nismo zavarovalec, ga nam ni treba in ga ne bomo.
LP Bogdan |
|
FRANC ŠTIBERNIK, torek, 26. januar 2016, ob 21.43 uri PZS postavlja vprašanja FURS- u tako, da bi ja dobila odgovor, da so davčne blagajne, ki jih propagira PZS in se je tudi dogovorila že dogovorila z ponudnikom, nujne za vsa društva. Po moje bi morali imeti davčne blagajne samo najenniki oziroma upravitrelji koč, ki prodajajo prenočitve hrano in pijačo in ostalo kar imajo v svoji ponudbi Mi nimamo pridobitne dejavnosti in nismo davčni zavezanec zato pobiramo samo članarino, za kar po uradnem tolmačenju niso potrebne davčne blagajjne. Kdo pa določi članarino? Društvo, ki ima tudi sistem nadzora porabe društvenega denarja po svojem statutu. Kje je vodstvo PZS dobilo podatek, da je bila sprejeta sprememba zakona o društvih in da je država predpisala, da FURS določa kaj lahko spada v članarino. Če želi država neprofitna društva spermeniti v s.p.-je mora to urediti z zakonom. Opažam, da si tudi vodstvo PZS prizadeva ravno za to, namesto , da bi si prizadevalo za prostovoljstvo. Če je sporno zavarovanje, zakaj raje ne izključite zavarovanje iz članarine in priporočite članstvu, da se samo zavaruje. Večina jih je itak že zavarovano in spada planinsko zavarovanje med dodatno dvojno zavarovanje. Sam sem ravno zaradi tega prenehal plačevati A članarino in vzel letno zavarovanje pri CORIS, Kar me pride ceneje kot pri PZS zavarovan pa sm za vse dejavnosti tudi planinstvo. Kdaj se bo UO PZS zavedel kam pelje planinsko organizacijo, ki jo s svojimi komisijami usmerja v pridobitniško smer, s plačljivimi sistemi izobraževanja , da ne bom našteval še naprej.... |
|
Damjan Omerzu, torek, 12. januar 2016, ob 10.37 uri Pozdravljeni.
Zaradi različnih mnenj glede članarine in davčnih blagajn smo pridobili mnenje FURS. Njihovo stališče je, da je članarina PZS podvržena davčnemu potrjevanju računov, predvsem zaradi vključenega članskega zavarovanja.
Vsaka izkušnja in rešitev društva je dobrodošla, zato smo za vas na forumu PZS odprli temo Davčne blagajne.
Lep pozdrav. Damjan Omerzu, PZS |
|
Tomaž Rusimovič, četrtek, 7. januar 2016, ob 20.31 uri Pred vrati so Občni zbori in tale novica o pobiranju članarine z Davčno blagajno, zato ker imaš društveno glasilo ali delno sponzoriraš planinske izlete, je drugačna, kot je bilo tolmačeno na posvetih, da je članarina izuzeta?? Kaj pa če krijem društveno glasilo iz prihodkov koče (profitna dejavnost), članarino pa pobiramo le za delovanje društva? Dobro bi bilo odpreti temo DAVČNE BLAGAJNE na Forumu PZS, da si bi društva malo izmenjala menja in rešitve! |
|