sreda, 20. september 2017
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

torek, 31. januar 2017, ob 13.50 uri, ogledov: 1230

Na verigi: Jože Rovan, načelnik KTK PZS

Turno kolesarstvo | 
Komisija za turno kolesarstvo | 
Planinsko društvo Ljubljana-Matica | 
Objavil(a): Manca Čujež
V rubriki intervjujev mtb.si Na verigi sta turnokolesarska vodnika Barbara Škof in Marjan Pučnik - Maac pred "mikrofon" povabila Jožeta Rovana, prvega moža Komisije za turno kolesarstvo PZS, beseda je kakopak tekla tudi o Slovenski turnokolesarski poti. Na branje!
Barbara in Maac sta verigo obdržala v turnem plemenu. Natančneje: podala sta ga samemu poglavarju v organizaciji te netekmovalne zvrsti gorskega kolesarstva pri Planinski zvezi Slovenije. Jože je prvi in še vedno edini predsednik Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije.

Kdor si na ekonomski fakulteti razbija glavo pri Jocovi statistiki, bi visokoraslega in mirno govorečega možakarja verjetno moral spoznati pri urejanju planinskih poti, na kolesu ali pri neskončnem razlaganju nasprotnikom, da je na poteh dovolj prostora za vse. In tisti, ki ga poznamo iz kolesarstva, smo čisto zadovoljni, da ga ne poznamo s statistike ...

Jože Rovan
Vzdevek: Joc
Kraj: Ljubljana
Starost: 63
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu …: PD Lj.-Matica, Komisija za turno kolesarstvo PZS

Barbara/Maac: Jože, nekoč si bil zagrizen planinec in gornik. Kaj te je pripeljalo v svet gorskega kolesarstva?
Jože: Še vedno hodim vse leto v hribe, pozimi turno smučam. Res pa v zadnjih letih namenjam največ časa kolesu. Svoje prvo odraslo kolo sem kupil pri skoraj štiridesetih, ko sem se naveličal iskati parkirna mesta po Ljubljani. Sledilo je družinsko kolesarjenje z otroci. Sinu je bilo vse skupaj neznansko všeč, precej bolj kot hoja v breg, in tako smo začeli vsi štirje turno kolesariti. In šlo je vse višje navzgor in bolj strmo navzdol. Kolo je prineslo tisto, kar sem pri pohodništvu pogrešal, dinamičen spust, podobno kot pri turnem smučanju.

Ali bi si s poleni, ki si jih v času delovanja KTK prejel s strani posameznikov tako znotraj PZS kot tudi izven nje, lahko ogreval hišo celo zimo?
Zagotovo. Tiste v PZS sem pričakoval, gre za velik miselni preskok, potreben je bil čas, da smo se pohodniki in kolesarji navadili drug na drugega, ta proces še ni končan, vendar gredo stvari v pravo smer. Bolj kot to pa mi para živce naša zakonodaja, še posebej pa njeni neživljenjski izvajalci, ki med dvema možnima razlagama neke zakonske določbe praviloma izberejo tisto, ki je v škodo kolesarjev. Pri legalizaciji trase STKP se to ponavlja znova in znova.

Najlepša in najhujša izkušnja pri trasiranju Slovenske turnokolesarske poti?
Trasiranje za računalnikom je zanimivo, izbiraš smeri, primerjaš vrise na kartah, pregleduješ ortofoto posnetke, iščeš informacije pri lokalcih. Potem greš na teren. Lepo je poklicati stare kolesarske znance in jih prositi za pomoč in družbo pri trasiranju v njihovih koncih. Seveda včasih tudi preklinjaš, ko se obetajoča pot konča v robidi in se drugič se veseliš najdene povezave.

Najbolj bridka izkušnja je povezana s Savinjsko dolino. S kolegi smo porabili veliko časa, da smo našli primerno traso iz Luč pod Raduho in Smrekovškim pogorjem v Šentjanž. Žal pa z lastnikom nekaterih parcel, Ljubljansko nadškofijo, nismo našli skupnega jezika, češ da kolesarji ogrožamo gozdarska dela. Pa čeprav gre za poti, ki so markirane in zato polne pohodnikov. Traso smo morali spremeniti in tako smo izgubili najlepša dva odseka v Savinjski dolini.

mtb.si: Če bi kdo slučajno STKP prekolesaril s kolesom za makadamkanje, ali bi bilo to kaj slabega?
Jože: Nikakor ne, večina STKP je tako ali tako brez težav prevozna s treking kolesom, nekaj je žal tudi asfalta ker npr. iz Pirana v Portorož pač ni druge možnosti. STKP ni tehnično zahtevna pot, stez je relativno malo, izpostavljenim odsekom smo se skušali ogniti, kjer je le mogoče, namenjena je širokemu krogu turnih kolesarjev. Je pa naporna, ker je dolga in na njej ne manjka strmih klancev. Vendar, če je komu npr. tisti vražji klanec na Uršljo goro prestrm, ni nič narobe, če potegne direktno na Naravske ledine in gre od tam po planinski poti lepo peš na vrh. No, tudi tehnično dobri kolesarji bodo znali priti na svoj račun, spuste si bodo pač prikrojili malce po svoje.

>>> Celoten pogovor z dodanimi standardnimi vprašanji rubrike lahko preberete na mtb.si.

Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2017
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Dvorakova 9, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih