ponedeljek, 21. avgust 2017
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

sobota, 11. februar 2017, ob 22. uri, ogledov: 3135

Mobilni telefon v gorah lahko reši življenje

Preventiva | 
Odbor Gore in varnost | 
Objavil(a): Manca Čujež
Ob mednarodnem dnevu skupne evropske številke za klic v sili 112 objavljamo nekaj napotkov, ki bodo lahko kdaj pomagali pri težavah v gorah in na planinskih poteh.
11. 2. je mednarodni dan skupne evropske številke za klic v sili 112, na katero je mogoče poklicati na pomoč v vseh 27 državah članicah Evropske unije in tudi v večini drugih evropskih držav - na Hrvaškem, v Makedoniji, na Kosovu in nekaterih območjih Rusije. Letos mineva 22 let, odkar je leta 1991 ministrski svet Evropske zveze odločil, da bo enotna evropska številka za klic v sili 112, in pozval države članice, da jo uvedejo poleg nacionalnih številk za klic v sili. Slovenija je številko 112 uvedla za Švedsko, kot druga država v Evropi že leta 1997.

Mobilni telefon je danes dostopen vsakomur. Zavedati se moramo, da gre za občutljivo elektronsko napravo, katere delovanje je v veliki meri odvisno od številnih dejavnikov, ki jih v dolinskem življenju niti ne opazimo. Zaradi večje oddaljenosti postaj in višinske razlike je signal v večini primerov šibek, posledično telefon preklopi svoj oddajnik na največjo izhodno moč (največja poraba energije), se poizkuša pogosteje registrirati -­ vzpostaviti zvezo z eno od oddaljenih baznih postaj in s tem prazni baterijo bistveno hitreje kot v dolini. Delovanje telefona je odvisno od akumulatorske baterije, katere čas delovanja se v gorah bistveno skrajša na račun nizkih temperatur:
  • pred turo napolnite baterijo telefona in po možnosti vzemite s sabo rezervno, 
  • telefon naj bo med turo ugasnjen, spravljen v za vodo neprepustni vreči in na toplem, 
  • energijo dodatno varčujete, če med uporabo izklopite 3G/4G signal in prenos podatkov, BlueTooth, GPS, WLAN, barometerski senzor, nastavite osvetlitev ekrana na minimum, izključite zvok tipk, izključite prostoročno pogovarjanje, utišate glasnost pogovora na minimum, 
  • telefon naj bo med turo ves čas izklopljen. Uporabite ga lahko tudi, če ne poznate PIN-­kode, saj je klic na 112 in 113 mogoč tudi brez vpisa PIN
  • v primeru, da ne morete poklicati na pomoč, poskusite s pošiljanjem kratkih sporočil na številko 112, 
  • v imeniku telefona imejte spravljeni dve številki oseb, na primer v obliki: »ICE1 Janez Novak in ICE2 Špela Marela«. Številka bo v pomoč reševalcem, da lahko o nesreči obvestijo svojce in pomeni »In Case of Emergencv (v primeru nujnosti)«.
20131021_pzs_vk_uporaba_mobilnega_telefona_v_gorah

Signal v gorah je lahko šibek
Mobilni telefon s svojimi funkcijami predstavlja širok spekter uporabnosti. V mestih in vaseh je pokritost s signalom zelo dobra, medtem ko je v odročnih krajih in visokogorju lahko zelo slaba ali pa je celo ni. V tem primeru je potrebno z mobilnim telefonom rokovati nekoliko drugače in je dobro poznati nekaj osnov delovanja GSM sistema.

Vsako leto je v gorah nekaj nesreč in drugih intervencij v odročnih krajih. V primeru nesreče ali potrebne pomoči vedno kličemo številko 112, saj je ta v GSM omrežju obravnavana povsem drugače in jo ob določnih pogojih dosežemo, ko drugih številk ne moremo. Pri klicu na številko 112 je pomembna razumljivost pogovora, zato naj bo mobilni telefon čim bolj pri miru in z zadnjo stranjo telefona obrnjeno pravokotno proti dolini. S tem usmerimo njegov sprejemno-­oddajni snop proti bazni postaji.

GSM omrežje je celično omrežje. Celico sestavlja bazna postaja, ki deluje v dveh oz. v treh frekvenčnih področjih (900, 1800 in 1900 MHz). Idealni domet bazne postaje na 900 MHz naj bi bil do 35 km, domet telefona pa je odvisen od moči oddajnika, občutljivosti sprejemnika, preprek na trasi do bazne postaje in drugih dejavnikov.

Celica je neka površina pokrivanja s signalom okoli posamezne bazne postaje. Celice se na robovih prekrivajo s sosednjimi celicami.

V visokogorju in odročnih krajih zaradi nedostopnosti ni možno zagotoviti pravilnega celičnega omrežja in iz omenjenega GSM terminali sprejemajo šibke signale večih celic, ki so locirane po dolinah. Preklop med dvema celicama lahko prekine signal za 300 ms, kar se že pozna v pogovoru. Problem visokogorja je, da je sprejemno/oddajni snop anten baznih postaj v dolini obrnjen navzdol proti uporabnikom v naseljih. Šibak signal bazne postaje v visokogorju in slaba slišnost telefona na bazni postaji v dolini povzročata večje napake v prenosu digitalnih paketov in s tem slabo - nezanesljivo zvezo.

20131021_pzs_vk_uporaba_mobilnega_telefona_v_gorah_002 Priporočljiva je uporaba žičnega prostoročnega kompleta, saj z njim zagotovimo, da bo GSM terminal pri miru in se bo število preklopov znatno zmanjšalo in zagotovilo nespreminjajoč se radijski signal in s tem kakovostnejšo zvezo. Priporočljiva je uporaba žičnega prostoročnega kompleta, saj uporaba brezžičnega po nepotrebnem troši dragoceno energijo.

Če prostoročnega kompleta nimamo, poskusimo za pogovor uporabiti vgrajeni zvočnik v napravi. 

Novejši telefoni imajo integrirano anteno, kar znatno zmanjša domet signala. S tem razlogom telefon držimo spodaj, saj držanje telefona s celotno dlanjo, ki je po možnosti še potna, močno duši in pači signal na sprejemu, kot tudi na oddaji.

Starejši modeli GSM terminalov sozanesljivejši od novih, pametnih, ki za delovanje uporabljajo operacijski sistem (OSX, Android, Windows Mobile). V primeru pametnega telefona poskrbimo, da bodo vse aplikacije in ostale aktivnosti izključene, saj se bo zanesljivost zveze še povečala.


Pri uporabi novejših mobitelov z vgrajenim 3G/4G sistemom svetujemo, da ga pri uporabi v gorah izključimo in preklopimo na GSM delovanje, saj bomo s tem podaljšali avtonomijo baterije in kvaliteto signala.

Priporočljivo je tudi ročno izbiranje omrežja, saj se v visokogorju večkrat prijavi na omrežje tujega operaterja in si s tem povzročimo dodatne stroške.

Pri klicu na številko 112 bo telefon uporabil vsa razpoložljiva omrežja, tudi tujega.

Kateri operater se bo oglasil, je odvisno od geografske lege bazne postaje (celice), na katero se je telefon priključil. Operaterju vedno sporočimo, na kateri lokaciji se nahajamo, saj je morebitna izsleditev klica v visokogorju zelo otežena.

SMS sporočilo za svoj prenos uporablja ožjo pasovno širino - prenos je možen pri veliko šibkejšem signalu, kot je sicer potreben za govorno zvezo. Če govorne zveze ne moremo vzpostaviti si lahko pomagamo tudi s kratkim sporočilom, ki ga lahko posredujemo tudi na center za obveščanje 112.

Pri uporabi energije telefona bodimo čim bolj varčni. Telefoni naj bodo pred turo napolnjeni. Poskrbimo, da bodo vse funkcije in aplikacije izključene, saj dodatno povečajo porabo energije. Uporaba telefona na območjih brez signala oz. s slabim signalom zelo poveča porabo baterije, oddajnik v tem primeru deluje s polno močjo.

Pri klicu na številko 112 se oddajnik vključi s polno močjo. Priporočljivo je telefon med hojo izključiti in ga vključiti, kadar ga potrebujemo.

20131021_pzs_vk_uporaba_mobilnega_telefona_v_gorah_003 

Mobilne GPS-aplikacije in katero izbrati?
S pojavom pametnih mobilnih telefonov in tablic smo vsi prišli do možnosti uporabe GPS-storitev. Prednosti uporabe pametnega telefona za navigacijsko napravo so, da je vedno pri roki, lahko sporočimo svoj položaj prek mobilnega omrežja, kar je dobrodošlo v primeru nesreče, kakovosti zaslona in možnosti obdelave podatkov na terenu. Kot slabost jim lahko štejemo le občutljivost, predvsem na vlago in avtonomijo baterije.

V primeru uporabe pametnega telefona za GPS-napravo je treba imeti naloženo aplikacijo s kartami. Že priložene karte so v večini namenjene cestni navigaciji, poleg tega pa ves čas zahtevajo povezavo s 3G/4G ali EDGE omrežjem, kar še dodatno obremenjuje že tako slabe baterije telefonov ali pa zaradi šibkega signala onemogoča uporabo kart.

Ukrepi ob nesreči:
  • Ohranimo prisebnost in ostanimo mirni. S tem pomirimo tudi ostale udeležence.
  • Ocenimo situacijo in zaščitimo SEBE in PONESREČENCA pred neposrednimi nevarnostmi.
  • Nudimo prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti.
  • Ob nesreči pokličemo center za obveščanje na številko 112 in navedemo naslednje podatke:
    • KDO kliče,
    • KAJ in KJE se je zgodilo,
    • KDAJ se je zgodilo,
    • KOLIKO je ponesrečencev in KAKŠNE so poškodbe,
    • KAKŠNO pomoč potrebujete.
Na pomoč lahko pokličete s pomočjo mobilnega telefona ali UKV radijske postaje, ki se nahajajo v planinskih kočah.

Preberite še: Kako ravnamo v primeru nesreče v gorah ali reševalne intervencije

Besedilo in fotografije: Matjaž Šerkezi
Vir: Društvo Gorska reševana služba Kamnik

-----------------------
Povezane novice:
Za varnejše obiskovanje gora - načrtovano, pripravljeno in odgovorno
Nasveti za varnejše gibanje v gorah v zimskih razmerah
S skupnimi močmi za varnejši obisk gora pozimi in v tujini
Hoja v gore pozimi - Svetovalni servis na 1. programu Radia Slovenija
V gore po všečke ali po lepe razglede?

Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Skrij vse komentarje (3)
Marko Jeretina, petek, 26. maj 2017, ob 13.36 uri
Sam bi vseeno, podal predlog. Na primer, ko se obnavljajo smerne table po gorah, ali je možno dodati nekam v kot mogoče na zadnjo prazno pa vseeno vidno stran smerne table, koordinate kjer smerna tabla ali pa kakšna druga tabla stoji? Glede na precej poškodb v gorah, sem prepričan, da je to zelo koristna zadeva, saj prisotni na kraju nesreče lahko hitro podajo dokaj točno lokacijo dogodka, reševalci pa že v dolini točno vedo, kje je kraj nesreče, da ne pomislim ko je helikoptersko reševanje, imajo zelo skrajšan čas reševanja, saj so smerne table dokaj na gosto po gorskih poteh. Koordinatni sistem pa je zelo uporaben in praktičen posebej ko je treba reševati ali iskati ljudi. 
Administrator PZS, torek, 14. februar 2017, ob 18.13 uri

Radijske postaje so vedno manj v uporabi in jih koristijo profesionalne službe kot so gorski reševalci, gasilci, pripadniki sistema civilne zaščite in v veliki meri tudi jadralni padalci. V kolikor ste sam uporabni radijske postaje predlagam, da se na področju skušate povezati preko enega od repetitorjev, ki pokriva področje in vzpostaviti stik s centrom za obveščanje, ali pa skušati poklicati katerega od radioamaterjev, ki so še vedno aktivni na tem področju. Frekvence najdete na spletu. Se pa morate zavedati, da pri uporabi radijskih postaj velja določen bonton in je potrebno imeti opravljen izpit za radioamaterja.

V kolikor potrebujete dodatne informacije lahko pišete sodelavcu na matjaz.serkezi@pzs.si, ki vam bo z veseljem odgovoril.

Aleš Kolenc, nedelja, 12. februar 2017, ob 22.47 uri
Pozdravljeni.
Kako pa je če imamo s sabo v gorah UKV postajo? Se lahko preko nje koga prikliče in če, na kateri frekvenci? UKV postaje so vseeno bolj robustne, imajo močnejšo baterijo in niso odvisne od radijskega omrežja.
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2017
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Dvorakova 9, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih