četrtek, 23. marec 2017
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
19.03.2017 19:27
Feri Kropec
Vsi komentarji

NOVICE  

petek, 17. februar 2017, ob 10.15 uri, ogledov: 849

Predvidene spremembe Zakona o spodbujanju razvoja turizma

Planinska organizacija | 
Gospodarska komisija | Komisija za planinske poti | Vodniška komisija | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Objavljamo aktualne pripombe planinskih društev ter Planinske zveze Slovenije na zadnji predlog Zakona o spodbujanju razvoja turizma. Osnutek zakona je sedaj v medresorskem usklajevanju. Nadaljnji postopek bomo podrobno spremljali in se po potrebi tudi vključevali.
V decembru in januarju 2016 je potekala javna obravnava osnutka novega Zakona o spodbujanju razvoja turizma. Pripombe smo zbirali tudi v okviru Planinske zveze Slovenije.

Področja planinstva se osnutek zakona dotika predvsem pri vprašanju organizacije večdnevnih planinskih aktivnosti in konfliktov z organizacijo turističnih aranžmajev o katerih je v okviru PZS potekalo že več delavnic. Osnutek zakona prinaša spremembe v pozitivni smeri, glede na izkušnje planinskih društev, pa je PZS podala dodatne pripombe. Poleg tega pa osnutek zakona ureja tudi vprašanje turistične takse v planinskih kočah. V okviru podanih pripomb je PZS izpostavila tudi pomen planinskih poti in koč za turistično ponudbo in potrebo po ustrezni umestitvi teh objektov v turistično infrastrukturo.

Pred oddajo pripomb je potekal tudi sestanek predstavnikov PZS in Direktorata za turizem MGRT. Osnutek zakona je sedaj v medresorskem usklajevanju. Nadaljnji postopek bomo podrobno spremljali in se po potrebi tudi vključevali.

V nadaljevanju predstavljamo podane pripombe PZS v okviru javne obravnave:

2. alineja prvega odstavka 2. člena se dopolni, tako da se glasi:
»Turistična infrastruktura« so skupni objekti in naprave, ki na turističnem območju omogočajo turistične dejavnosti (bazeni, smučišča, planinske poti in planinske koče, kongresne, gledališke in koncertne dvorane, muzeji in galerije ipd.).

OBRAZLOŽITEV: Nedvomno zaradi trenda turizma in naravnih danosti, planinska infrastruktura predstavlja pomembno dodatno ponudbo v določenem turističnem okolju. Nedvomno velik del gostov želi dodatno opraviti tudi kakšen krajši ali daljši pohod. Za nekatere goste pa je to celo glavni motiv obiska. Takšne ugotovitve izhajajo tudi iz Analize najpogosteje komuniciranih turističnih proizvodov Slovenije, na katero se sklicuje članek Zelena, aktivna, zdrava Slovenija v Reviji Gost (4/2014, http://www.revijagost.si/zelena-aktivna-in-zdrava-slovenija/). Po teh podatkih pohodništvo kot turistični produkt predstavlja kar 17,3 %. V istem članku, ki za vir uporablja podatke SPIRIT Slovenija, pa v okviru motivov zelenega turizma v Sloveniji, kar 13,4 % pripada izrecno čudovitim goram in gorskim potem.

4. alineja drugega odstavka 9. člena
Se dopolni, tako da pridobitev statusa v javnem interesu omogoči tudi tistim organizacijam, ki sicerpretežno delujejo na sorodnih področjih, kljub temu pa pomembno prispevajo k razvoju turizma na državni ravni (npr. Planinska zveza Slovenije z mrežo planinskih poti in planinskih koč).

OBRAZLOŽITEV:
Ustvarjanje kvalitetnega okolja za razvoj turizma zahteva vključevanje več deležnikov. Ključno je sodelovanje tudi drugih organizacij, ki niso primarno turistične, vendar pa s svojimi aktivnostmi pomembno prispevajo k dodatni ponudbi in urejenosti okolja, da lahko potem turistični ponudniki uspešno izvajajo svojo dejavnost in dobijo tudi turisti pozitiven splošen vtis. Zato je pomembno, da turistični sektor prepozna tudi druge sorodne organizacije in njihove prispevek kot delovanje v javnem interesu. S takšnim odprtim pristopom bo največ pridobi prav turizem in v obratnem primeru tudi največ izgubi.

18. člen - turistična taksa
Trenutno veljavna ureditev v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma priznava članstvo v Planinski zvezi Slovenije kot dopustno izjemo za neplačilo turistične takse v planinskih kočah. Takšna izjema priznava doprinos planinske organizacije k vzdrževanju planinske infrastrukture in posredno tudi dodatno spodbuja obiskovalce k članstvu v Planinski zvezi Slovenije, s čimer se tudi pripomore k zagotavljanju ključnega finančnega vira za vzdrževanje vse planinske infrastrukture - članarine. Trenutni predlog takšno izjemo izključuje. To sicer prinaša delno administrativno razbremenitev planinskih koč, kar je zaradi oteženega okolja in razmer v katerih delujejo planinske koče pozitivno in spodbudno. Planinska zveza Slovenije zato rešitvi, ki predvideva, da so plačila turistične takse oproščeni vsi, ki prenočujejo v planinskih kočah, ne nasprotuje.

Na sestanku predstavnikov MGRT in PZS, dne 20.12.2016, smo bili seznanjeni, da se pojavljajo pobude, da se uvede obvezno plačevanje turistične takse za vse, ki prenočujejo v planinskih kočah. Takšne spremembe ne podpiramo in v podredno (v primeru sprememb v tej smeri) predlagamo, da se planinske koče, ki so vključene v mrežo planinskih koč (PZS), umesti v 2. alinejo drugega odstavka 18. člena, ki določa namestitvene objekte, kjer se plačuje 50 % turistične takse. V tem primeru hkrati predlagamo, da se turistična taksa, ki bo zbrana za prenočevanje v planinskih kočah, nameni za vzdrževanje planinske infrastrukture (planinske poti in koče). Glede na to, da v okolici planinskih koč praviloma ni druge turistične infrastrukture, kot planinskih poti, je iz namena pobiranja turistične takse jasno, da se tako zbrani vir nameni tudi za vzdrževanje mreže 10.065 km planinskih poti. Po ocenah Planinske zveze Slovenije, celoten vložek v vzdrževanje planinskih poti (materialni stroški, helikopterski in drugi prevozi, ovrednoteno prostovoljsko delo markacistov...) letno znaša 650.000 €. Od katerih je sedaj le manjši del krit iz javnih sredstev, iz samega turizma pa, kljub pozitivnim vplivom na njegov razvoj in dodatno ponudbo, ni nobenih virov.

28. člen - turistični paketi in izjeme za društva
Močno podpiramo predvideno spremembo opredelitve aktivnosti, ki se ne smatrajo za turistični paket oz. aranžma, predvsem 1. in 2. alinejo 28. člena, ki sledi Direktivi (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in sveta, z dne 25. novembra 2015. Pri tem pa opozarjamo na bolj jasno opredelitev pojmov. Direktiva uporablja izraze občasno, na nepridobitni osnovi, za zaključene skupine in seznanjenost potnikov, da gre za izjemo od turističnega paketa. Kot občasno že sama direktiva določa, da lahko gre za aktivnost, ki se izvaja večkrat letno. Glede nepridobitnosti je potrebno upoštevati, da pojem nepridobitnosti ni enotno opredeljen v slovenski zakonodaji. Z vidika opredelitve v Zakonu o društev so društva nepridobitne pravne osebe, katerih namen ni pridobivanje dobička. Z računovodskega vidika pa se štejejo kot pridobitne vse vrste prihodkov, ki niso donacije, dotacije, prostovoljni prispevki in članarina. Prispevki udeležencev prvi odza društveni izlet se tako v računovodskem pogledu štejejo med pridobitne. Direktiva pa jasno določa, da ne sme iti za pridobitni namen, torej namen ne sme biti pridobivanje dobička, ves morebitni preostanek pa se mora nameniti za delo društva. Glede na izkušnje z nadzori tržnih inšpektorjev opozarjamo, da le-ti sledijo opredelitvi pridobitnosti po računovodskem razumevanju. Zato je v izogib nadaljnjim spornim odločbam inšpektorjev, potrebno to izrecno opredeliti v zakonu, na katerega so inšpektorji pri svojem delu vezani. Le tako bo zakon zagotovil izvajanje v skladu z namenom te določbe. Direktiva primeroma namreč jasno navaja, da v primeru, da športni klub nekajkrat letno organizira aktivnost na nepridobitni osnovi za svoje člane, se to ne šteje za turistični paket. Določba direktive, da mora biti potnik seznanjen s izjemo, da torej ne gre za turistični paket, ampak za društveno aktivnost, je smiselno prenesti tudi v našo zakonodajo, saj se na primeru športnih klubov (tudi planinskih društev) to jasno izvaja in je tudi eden ključnih elementov razlikovanja od klasičnih turističnih paketov, ki jih izvajajo turistične agencije.

Prvi odstavek na 10. strani obrazložitve zakona opredeljuje, da se s to spremembo rešuje tudi poglavitne težave organiziranja društvenih izletov, ki izvirajo iz sedanje ne dovolj jasne opredelitve turističnih aranžmajev. Glede na to, da je t.i. namenska razlaga pravnih aktov pomembno orodje za ustrezno uporabo le-teh, pozivamo na dodatno širšo obrazložitev problematike in namena, da se društveni izleti pod zgornjimi pogoji določijo od izjeme, ki sicer veljajo za turistične pakete. Obrazložitev zakona je namreč osnovni vir za namensko razlago in širša in jasnejša opredelitev, ki jo nomotehnično mogoče ni mogoče vključiti v samo besedilo zakona, je lahko vključena v obrazložitev. Planinska zveza Slovenije že več let opozarja ne neustrezno zakonodajno rešitev tega področja. Prav tako pa se je v zadnjih letih srečala z več primeri tržnega nadzora, tako na sami Planinski zvezi Slovenije, kot pri planinskih društvih. Več primerov je kot pritožbeni organ obravnavalo tudi ministrstvo in jih tudi pozitivno razrešilo. Zaradi razširjenosti problema, s katerim se srečujejo tudi druge organizacije (športna društva, društva upokojencev, šole...) pozivamo k upoštevanju naših pripomb, z namenom da bo zakonska rešitev jasna in bo sledila obstoječemu stanju izvajanja dejavnosti. Poudarjamo, da Planinska zveza Slovenije ne podpira morebitnih zlorab s strani posameznih društev, katerih dejanski namen je izvajanje turistične dejavnosti in naša društva dosledno seznanjamo s pravilnim delovanjem. Aktivnosti, ki jih izvajajo planinska društva na nepridobiten način (prejeti prispevki so namenjeni kritju stroškov programa), vsebina izletov pa je planinska (vzpon na goro...), ne more in ne sme biti sporna z vidika izvajanja turistične dejavnosti. 

Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2017
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Dvorakova 9, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih